Ustvarjalna Evropa v Sloveniji: Invida v razvoju medsektorskih pristopov med glasbo, izobraževanjem in tehnologijo

V zaključnem obdobju Ustvarjalne Evrope (2021–2027) in v času, ko se na evropski ravni oblikuje nov program financiranja za kulturne in ustvarjalne sektorje, AgoraEU, je pravi trenutek, da se ozremo nazaj na izkušnje, dosežke in premike, ki jih je mednarodno sodelovanje v evropskih projektih omogočilo slovenskim organizacijam. Ambasadorji Ustvarjalne Evrope, ki prihajajo iz različnih organizacij in ustvarjalnih sektorjev, vendar jim je skupno aktivno udejstvovanje v mednarodnem prostoru, so z nami delili svoje bogate izkušnje in poglede. Raznoliki prispevki osvetljujejo specifične poti organizacij, hkrati pa razodevajo globlje vpoglede v razvoj umetniških praks, institucionalnih modelov in kulturnega ekosistema v Sloveniji.

Blaž Gregorin je v okviru produkcijskega studia Invida sodeloval pri medsektorskem projektu Fortissimo. Izhajajoč iz te izkušnje v svojem prispevku odpira vprašanja o pogojih za razvoj in realizacijo inovativnih projektnih idej ter o vlogi tehnologije, umetne inteligence in medsektorskega povezovanja. Vabljeni k branju, zapise drugih ambasadorjev pa lahko preberete tukaj.

Ustvarjalna Evropa kot katalizator

Fortissimo ni nastal v vakuumu. Evropski projekt, ki je razvil izobraževalno platformo za učitelje glasbene vzgoje, je imel 24 partnerjev iz 14 držav – in ta številka je pri marsikom sprožila dvig obrvi. Skepsa, ali lahko tako velik konzorcij sploh deluje, je bila prisotna celo znotraj evropskih odločevalskih struktur. Iskreno – tudi sam sem bil sprva previden. Vedel sem, da je že pet partnerjev lahko logistični in komunikacijski izziv, ob štiriindvajsetih pa si hitro predstavljaš orkester brez dirigenta. Vsekakor se lahko v dveh letih trajanja projekta zgodi marsikaj.

In se tudi je. Eden od partnerjev je bil med projektom prodan ameriškemu podjetju in nenadoma ni bil več upravičen do sodelovanja. Morali smo poiskati novega tehničnega partnerja. Pri ostalih partnerjih se je zamenjalo več zaposlenih, kar je zahtevalo hitro uvajanje in prenos znanja.

Toda prav tu se je pokazala vrednost Ustvarjalne Evrope. Takšni programi ne nudijo le finančne podpore, temveč okvir za izvedbo inovativnih idej, ki tako ne ostanejo v zvezkih ustvarjalcev ali PowerPoint predstavitvah. Program omogoča, da se ustvarjalna energija sreča s produkcijsko realnostjo – z roki, trgom, odgovornostjo in poročili. Gradi mrežo partnerjev, zagotavlja prenos znanja in vzdržne finančne modele za nadaljnji razvoj. Spodbudi te, da pogledaš čez mejo in ugotoviš, da je tvoje dvorišče le majhen izsek realnosti.

Ko lokalni kontekst ni dovolj

V Sloveniji, kjer je izobraževanje na področju glasbe relativno dobro urejeno in predmet pogosto poučujejo usposobljeni in motivirani učitelji, se ideja za naš projekt morda niti ne bi porodila. Zasnovan je bil namreč kot podpora učiteljem glasbene vzgoje v osnovnih šolah in v našem okolju ne bi zaznali potrebe po dodatni digitalni podpori.

Toda Evropa je raznolika. V številnih državah glasbeno vzgojo prevzame učitelj, ki ima preprosto največ prostih ur in ne nujno največ znanja ali samozavesti na tem področju. Tam postane platforma, kot je Fortissimo, nujna, ne luksuzna. Gre za lep primer, kako lahko lokalno okolje omeji percepcijo relevantnosti neke ideje, medtem ko se na širšem, evropskem trgu pokaže, da je rešitev ne le smiselna, ampak potrebna. Hkrati je Fortissimo s povezovanjem glasbe, tehnologije in izobraževanja prava ilustracija tega, kako ključno je medsektorsko sodelovanje.

Pomen medsektorskega sodelovanja

Večji del življenja sem tesno povezan z glasbo, pogosto pa sodelujem z ustvarjalci s področja gledališča in video produkcije. Skozi leta te iste ljudi srečujem v tehnoloških startupih, oglaševalskih agencijah ali izobraževalnih institucijah. Ustvarjalnost ni rezervirana za galerije in koncertne dvorane. Zahteva način razmišljanja, ki kljub omejitvam omogoča inovativne rešitve, in tak pristop potrebuje tudi gospodarstvo. Vendar oba sektorja govorita različna jezika: ustvarjalci razmišljajo o konceptih, občutkih in vizijah, gospodarstvo pa predvsem o številkah, učinkovitosti in donosnosti. Med njima lahko nastane komunikacijska vrzel in sam se pogosto znajdem v vlogi prevajalca.

Podobno to vrzel premoščajo medsektorski projekti, ki jih podpira Ustvarjalna Evropa, saj ustvarjalcem omogočijo, da svoje ideje jasno artikulirajo, jih preverijo v realnem okolju in pridobijo dragocene izkušnje znotraj tržnega sistema. To pomeni več realiziranih idej in praktičnega znanja, predvsem pa širše razumevanje, kako lahko umetnost, tehnologija in podjetništvo sobivajo.

Tehnologija kot dodatek, ne nadomestek

Pri Fortissimu tehnologije nismo želeli uporabiti kot bližnjico ali nadomestek za učitelja oziroma določeno dejavnost, temveč kot premišljen dodatek. Z obogateno resničnostjo, 360-stopinjskim videom in prostorskim zvokom, smo učencem omogočili izkušnjo, ki je v resničnem življenju skoraj nedosegljiva: stati pred simfoničnim orkestrom in dirigirati. Ali pa stati na odru med glasbeniki in doživeti nastop z njihove perspektive. Na ta način tehnologijo uporabimo za razširitev izkušnje – ne za njeno poenostavitev.

Glasbene in avdiovizualne vsebine lahko dandanes brez tehničnega znanja ustvarimo le v nekaj minutah, kar vpliva na upad tradicionalnih poklicev in zahteva reševanje vprašanj o pravicah in lastništvu vsebin, ustvarjenih z UI. Tehnološki razvoj je tako hiter, da se trendi lahko spremenijo, preden projekt zaživi – in pred tem izzivom ne morejo zapreti oči niti evropski odločevalci. Od zaznave trenda do njegove vključitve v razpisno dokumentacijo namreč preteče že precej časa, nato pa sledijo še obdobje zbiranja prijav, ocenjevanje in dveletna izvedba projekta. Tako zlahka mine pet ali več let, kar je v današnjem tempu predolgo. Hkrati je zaradi hitrega napredka tehnologije pri pripravi razpisne prijave nemogoče predvideti orodja in rešitve, ki bodo dejansko uporabljeni za izvedbo projekta. Tradicionalne strukture čakajo prilagoditve, ustvarjalci pa inovativna orodja, ki omogočajo nove priložnosti in ustvarjajo nove izzive.

Umetna inteligenca lahko pomaga pri projektnih idejah, oblikovanju projektov, pri analizi trga, pisanju prijav za sofinanciranje. Vendar večja količina prijav ustvarja pritisk na ocenjevalce. Če UI pomaga prijaviteljem »napihniti« idejo v obsežno dokumentacijo, nato pa ocenjevalci s pomočjo UI vsebino prijave skrčijo nazaj v povzetek, smo ustvarili birokratski pingpong.

Verjamem, da bi bila za osnovno selekcijo in strukturirano primerjavo prijav smiselna uporaba UI kot prvega sita, da se celoten postopek ocenjevanja bistveno skrajša. Prijavitelji bi tako skoraj takoj po roku vedeli, ali so med potencialnimi finalisti, kar bi zmanjšalo negotovost in pospešilo procese. A ob tem ostaja ključno vprašanje: kako ohraniti ravnotežje med avtomatizacijo in človeško presojo? Tehnologija naj razširi možnosti ustvarjanja – ne pa nadomesti človeške ustvarjalnosti.

Pogled naprej

Slovenija je v okviru Ustvarjalne Evrope izjemno uspešna, kar pripisujem majhnosti trga in finančnim omejitvam, ki nas silijo k inovacijam, optimizaciji in iskanju rešitev s povezovanjem različnih segmentov. Ker pomanjkanje domače podpore pogosto prepreči realizacijo idej, je evropski okvir toliko pomembnejši – omogoča, da inovativnost in ustvarjalnost dobita tudi infrastrukturo.

Ustvarjalna Evropa je testni laboratorij idej, ki bi sicer ostale lokalne, prostor srečevanja pogledov, kultur in pristopov. In dokaz, da lahko tudi majhna država s premišljenimi, inovativnimi projekti soustvarja evropski prostor. Upam, da bo prihajajoči program AgoraEU zagotovil pogoje za nadaljnji razvoj ustvarjalnosti in kulture. Če bo znal ohraniti stabilnost razpisov in hkrati omogočiti prožnost – ter pametno vključiti nove tehnologije –, potem ne bo le sledil razvoju, ampak ga bo soustvarjal. In to je, konec koncev, bistvo ustvarjalnosti.

O članku

Pripravila Nika Mušič (Zavod Motovila) v februarju 2026, v okviru javnega naročila “Razvoj in nadgradnja informacijskih portalov Ministrstva za kulturo za prehod na platformo e-Kultura”, pri katerem zavod Motovila, center za spodbujanje sodelovanja v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, sodeluje kot partner z društvom Ljudmilo, laboratorijem za znanost in umetnost.

Glej tudi

Zunanje povezave

Invida - spletna stran