Kako poteka povezovanje z avstrijskimi partnerji? Kako uspešno pristopiti k promociji slovenske kulture in umetnosti v veliki svetovni prestolnici, kjer se za pozornost občinstva in tamkajšnjih kulturnih organizacij potegujejo ustvarjalci in ustvarjalke z vsega sveta? Koliko k uspehu pripomore promocija »na terenu« (in ne le prek elektronske komunikacije)?
Koncept delovanja SKICA Dunaj temelji vse od njene vzpostavitve leta 2011 na povezovanju in tesnem sodelovanju z lokalnimi partnerji. SKICA namreč nima svojih prireditvenih prostorov, kar pomeni, da je vsak projekt izpeljan v sodelovanju s tukajšnjimi kulturnimi ustanovami, pa naj si gre za galerije, glasbene odre in gledališča ali pa literarne hiše, kinodvorane in muzeje. Osnovni predpogoji za sklepanje dogovorov o tovrstnih sodelovanjih so dobro poznavanje lokalnega kulturnega prostora, njegovih potreb in programskih usmeritev posameznih institucij ter seveda slovenske kulturne in umetniške produkcije, po drugi strani pa čim večja prisotnost na terenu. Moje petletne izkušnje z vodenjem SKICA Dunaj kažejo, da redni obiski kulturnih dogodkov ter pogovori z vodji ustanov, kuratorji in producenti pogosto odprejo vrata, ki jih zgolj elektronska komunikacija zelo težko ali pa sploh ne more. Slednja je seveda v današnji digitalni dobi nepogrešljiva, vendar osebnega stika ne more nadomestiti. Glede na odvisnost delovanja SKICE od lokalnih partnerjev sta zato vzpostavljanje povezav in gradnja dolgoročnih partnerstev ključna za uspešno uresničevanje naših zastavljenih ciljev.
Dunaj je nedvomno eno najpomembnejših svetovnih kulturnih središč, čemur primerna sta tudi ponudba in seveda konkurenca. Ob številnih avstrijskih kulturnih ustanovah deluje v njem tudi večje število tujih kulturnih inštitutov, ki se vsak zase, večkrat pa tudi s skupnimi močmi v okviru grozda evropskih kulturnih inštitutov EUNIC, borimo za svoj prostor pod odrskimi žarometi. Velika večina teh centrov sicer deluje za razliko od nas v lastnih prostorih, kar jim omogoča relativno proste roke pri oblikovanju svojega programa, se pa po drugi strani mnogi od njih soočajo z izzivom slabšega obiska, saj prireditve v veliki meri obiskujejo predvsem njihovi rojaki. Iskanje partnerstev in umeščanje slovenske kulture in umetnosti v avstrijske institucije je zagotovo zahtevnejše, a jo naredi bolj vidno in vpeto v avstrijski kulturni prostor. Koncept delovanja, ki temelji na lokalnih partnerstvih, se je pokazal kot bistveno bolj učinkovit tako s finančnega kot promocijskega vidika, kar še posebej velja za večje, uveljavljene institucije in festivale. Le ti imajo lastno občinstvo in učinkovite PR kanale, preko katerih promovirajo tudi naše skupne projekte, kar zelo pomembno prispeva k boljšemu obisku dogodkov. Naj izpostavim zgolj nekatere partnerje, s katerimi smo v preteklih letih vzpostavili odlično sodelovanje – Akkordeon Festival, Waves Vienna, Carintischer Sommer, Wien Modern, Vienna Design Week, Buch Wien. Crossing Europe, Viennale in številni drugi.
Za promocijo dogodkov seveda uporabljamo tudi lastne komunikacijske kanale, s pomočjo katerih nagovarjamo različne ciljne publike. Medtem, ko preko Instagrama, kjer nas spremlja že več kot 1.200 sledilcev, vabimo predvsem mlajše obiskovalce, sta Facebook in mesečni novičnik namenjena srednji in starejši generaciji. Kljub trendom rastoče uporabe družbenih omrežij, ostaja še naprej nepogrešljiv del promocijskega paketa tudi spletna stran, ki smo jo pred dobrim letom temeljito posodobili in prilagodili sodobnim potrebam uporabnikov. Za promocijo večjih projektov je smiseln tudi angažma profesionalnih PR agencij, vendar so tovrstne aktivnosti izjemno drage, zato se jih poslužujemo zelo redko.
Kaj so prednosti oziroma posebnosti slovenske kulture (ali širše slovenskega prostora), ki uspejo vzbuditi zanimanje avstrijskih kulturnih odrov, galerij, festivalov ...?
Avstrija velja za tradicionalno, a hkrati za odprto umetniško okolje, ki Slovenijo dojema kot kulturni most med Srednjo in Jugovzhodno Evropo. S sosednjo državo nas povezujejo skupna zgodovina, geografska bližina in številne kulturne vezi. Ob tem pa sega slovenski kulturni prostor globoko na avstrijsko ozemlje, kjer na Koroškem in Štajerskem živijo predstavniki slovenske narodne skupnosti. Iz vseh teh razlogov slovenska umetnost in kultura za Avstrijce nista neznanka, mnogi slovenski umetniki in umetnice so pustili tukaj nepozaben pečat. Od arhitektov Plečnika in Fabianija, do skladateljev Huga Wolfa in Josipa Ipavca, dirigentov Uroša Lajovica in Marka Letonje, mezzosopranistk Marjane Lipovšek in Bernarde Fink. Odlični slovenski glasbeniki so člani nekaterih največjih avstrijskih orkestrov in zborov, kot so Dunajski filharmoniki in simfoniki ali pa Dunajska državna opera, pisatelj Drago Jančar je prejel iz rok avstrijskega predsednika najvišjo avstrijsko državno nagrado za literaturo. Prav poseben, skorajda kultni status, imajo nekateri umetniški kolektivi, kot so NSK, Laibach ali Stripburger, ki s svojo provokativno in družbeno kritično umetnostjo mnogokrat prestopajo ozke miselne meje tukajšnje publike. Zagotovo najbolj prepoznaven slovenski glasbeni "izvozni artikel" v Avstrij pa sta Ansambel bratov Avsenik in danes njihov naslednik Ansambel Saše Avsenika. Izjemen prispevek k vidnosti in prepoznavnosti slovenske kulture dajejo tudi številni koroški umetniki kot so avtorji Florian Lipuš, Peter Handke in Maja Haderlap, slikar in kipar Valentin Oman ali pa Tanja Prušnik, ki je sploh prva ženska predsednica Avstrijskega združenja likovnih umetnikov.
To so zagotovo nekatera najbolj znana in cenjena slovenska umetniška imena v Avstriji, za katerimi pa prihaja nova generacija vrhunskih ustvarjalcev, ki so zanimivi za avstrijsko publiko, še posebej na področju sodobne in jazz glasbe, gledališča (režiserji), likovne in intermedijske umetnosti ter oblikovanja. Mnogi od njih so na tukajšnjih akademijah že študirali in jih na ta prostor vežejo še posebej močne vezi, veliko pa se jih želi predstaviti v Avstriji zaradi odličnih referenc, ki jih na ta način pridobijo in s pomočjo katerih si lahko odprejo vrata še kje drugje v tujini. in teh priložnosti je veliko, tako na Dunaju kot tudi v drugih zveznih deželah, kjer je mednarodnih gostovanj običajno manj in so zato mnogokrat celo bolj cenjena kot v prestolnici.
Posebnost obeh SKIC je sodelovanje med Ministrstvom za kulturo ter Ministrstvom za zunanje in evropske zadeve. Kako tovrstno sodelovanje poteka in kakšne prednosti prinaša?
V projekt vzpostavljanja prve SKICE, ki je pričela delovati na Dunaju 2011, je bilo ob MzK in MZEZ vključeno tudi takratno ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, z namenom ustanoviti prvi center, namenjen promociji slovenske umetnosti, kulture in tudi znanosti v tujini. Od tod tudi ime, ki ga je SKICA ohranila vse do danes. Po dobrem letu se je to ministrstvo iz projekta umaknilo, tako da ste od takrat za delovanje SKICE pristojni ministrstvo za kulturo in ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Prvo zagotavlja programska sredstva in je prvenstveno zadolženo za vsebinsko delovanje centra, medtem, ko MZEZ nudi celotno logistično in diplomatsko podporo. SKICA je namreč formalno del veleposlaništva in ima v njem svoje uradne prostore. Ministrstvi po sistemu rotacije predlagata imenovanje vodje centra, obe pa sta tudi vključeni v pripravo letnega delovnega programa, ki predstavlja vsebinski okvir našega delovanja.
Sodelovanje z njima poteka po utečenih kanalih, pri čemer skušamo v največji možni meri izkoristiti strokovno znanje kulturnega resorja in bogate izkušnje s področja kulturne diplomacije, ki jih premorejo kolegi na MZEZ. Kulturna diplomacija namreč predstavlja v mednarodnih odnosih ključni del mehke moči, s katero država skozi sodelovanje, dialog in privlačnost svoje kulture nevsiljivo krepi svojo prepoznavnost in ugled v svetu. Z njeno pomočjo se mnogokrat uspejo rešiti tudi določeni izzivi, ki bi jih bilo s klasičnimi diplomatskimi orodji sicer bistveno težje. Instrument kulturne diplomacije je še posebej uporaben in koristen v odnosih s sosednjimi državami, saj z izvajanjem čezmejnih kulturnih in umetniških projektov spodbujamo tesnejše povezovanje in sodelovanje ter gradimo medsebojno zaupanje, kar je v Avstrij še posebej pomembno za območja, kjer živijo pripadniki slovenske narodne skupnosti. Zato se trudimo v program našega delovanja vključevati tudi čim več projektov, ki so geografsko ali vsebinsko vezani na avstrijsko Koroško in Štajersko.
Kakšen je v zadnjih petnajstih letih bil razvoj vaših promocijskih kanalov? Je pot do občinstva danes drugačna, kot je bila ob ustanovitvi dunajske SKICE?
V zadnjih petnajstih letih so se promocijski kanali bistveno spremenili. Ob ustanovitvi SKICE so bili v ospredju predvsem osebni stiki, tiskani materiali, objave v tradicionalnih medijih in obveščanje preko elektronske pošte. Danes pa igrajo vedno bolj pomembno vlogo družbena omrežja, digitalne platforme, spletne predstavitve in različni hibridni formati. Digitalni kanali omogočajo hitrejšo komunikacijo ter večji doseg in vidnost, vendar preko njih dosežemo predvsem mlajšo populacijo, medtem, ko se starejši še vedno poslužujejo predvsem klasičnih kanalov obveščanja. Osnova vsake uspešne promocije pa tudi po petnajstih letih ostajajo še naprej kakovostne vsebine, ki pritegnejo obiskovalce.
Kaj so največji dosežki dunajske SKICE v petnajstih letih njenega obstoja? Kako se je v tem času razvijala? Kakšna je vizija njenega razvoja v prihodnjih desetih ali dvajsetih letih ter kaj SKICA potrebuje, da bi zastavljene cilje lahko tudi dosegla?
Zagotovo največji dosežek SKICE Dunaj v tem času je, da je postala uveljavljen in zaupanja vreden partner avstrijskim kulturnim ustanovam, ki s svojim kakovostnim programom in raznovrstnimi projekti s celotnega spektra umetniških področij privablja tudi najzahtevnejše avstrijsko občinstvo. Ko danes marsikatera avstrijska institucija razmišlja o sodelovanju s slovenskimi umetniki ali kulturnimi ustanovami, pogosto najprej pomisli na SKICO in se poveže z nami. Takšnega položaja ni mogoče doseči čez noč, gradi se na dolgi rok z doslednim delom in kakovostnimi projekti. Le teh pa seveda ne bi bilo mogoče pripraviti brez naših vrhunskih umetnikov in celotnega kulturnega ekosistema. SKICA je danes v Sloveniji prepoznana kot osrednja podporna točka slovenskim ustvarjalcem pri njihovem uveljavljanju v tukajšnjem kulturnem okolju. Samo v zadnjih petih letih smo samostojno ali v sodelovanju z lokalnimi partnerji izpeljali več kot 300 projektov, v okviru katerih se je na tukajšnjih odrih, razstavah, kinodvoranah ali različnih festivalih predstavilo več kot 500 slovenskih umetnic in umetnikov. Mnogi od njih so prav preko teh nastopov prišli do novih mednarodnih povezav in promocijskih možnosti, kar je še samo dodana vrednost tovrstnih sodelovanj.
Posebej velja izpostaviti tudi izjemno popularen program umetnikov v rezidenci (Residencies Abroad (Ministry of Culture Programme)), v okviru katerega ima vsako leto 12 slovenskih umetnikov možnost enomesečnega bivanja na Dunaju. Rezidenti so izbrani na podlagi razpisa ministrstva za kulturo, ki je običajno objavljen v mesecu maju za naslednje leto. Rezidenco izkoriščajo na različne načine, predvsem za umetniško ustvarjanje, seveda pa tudi za povezovanje in sodelovanje z lokalnimi umetniki, mreženje ter raziskovanje dunajske umetniške scene.
Vizija prihodnjega razvoja SKICE je v rokah pristojnih ministrstev, pri čemer sam odločno podpiram širitev mreže kulturnih centrov iz obstoječih dveh (op. Dunaj in Berlin) tudi v druga evropska kulturna središča, podobno kot imajo to tudi mnoge druge evropske države. Bi pa ob tem izpostavil, da je potrebno vsakemu centru, bodisi obstoječemu ali novemu, zagotoviti ustrezno delovno okolje in kadrovsko zasedbo, brez katerih si nadaljnjega razvoja SKICE ne znam predstavljati. SKICA Dunaj je po številu zaposlenih najmanjši kulturni center na Dunaju, kljub temu pa smo v lanskem letu izpeljali več kot 70 projektov. Večino na Dunaju ter Štajerskem in Koroškem, bi si pa v prihodnje želeli slovensko umetnost in kulturo pogosteje predstavljati tudi v oddaljenejših krajih (Tirolska, Predarlsko), česar nam trenutna skromna kadrovska zasedba žal ne dopušča. Vsekakor se bomo trudili, da v aktivnosti našega centra še naprej v čim večji meri vključujemo tudi umetnike iz vrst slovenske narodne skupnosti in sodelujemo z njihovimi kulturnimi ustanovami ter na ta način prispevamo k ohranjanju slovenske kulturne in jezikovne identitete v Avstriji.
Osebno bi si želel, da SKICA še naprej ostane prepoznana kot prostor povezovanja in odpiranja novih priložnosti za slovenske ustvarjalce. Vidim jo kot platformo, ki bo ob predstavljanju vrhunskih umetnic in umetnikov še bolj dejavno spodbujala in podpirala tudi mlajšo generacijo ustvarjalcev ter širila partnersko mrežo z najpomembnejšimi kulturnimi institucijami in festivali v Avstriji. Za to pa potrebuje predvsem kontinuiteto, stabilne pogoje delovanja, ustrezno podporo obeh ministrstev in zavedanje, da se rezultati v kulturni diplomaciji merijo dolgoročno. Končni cilj vsakega projekta predstavljajo zadovoljni umetniki, predvsem pa obiskovalci, in vsakič, ko ga dosežemo, dodamo še en kamenček v mozaik ugleda slovenske umetnosti in kulture zunaj naših meja.
Glej tudi
Zunanje povezave
- SKICA Vienna - spletna stran
- SKICA Vienna - profil na Facebooku
- SKICA Vienna - profil na Instagramu
- SKICA Berlin - spletna stran
About the article
Vprašanja je v juniju 2026 pripravil Žiga Rus v okviru javnega naročila “Razvoj in nadgradnja informacijskih portalov Ministrstva za kulturo za prehod na platformo e-Kultura”, pri katerem društvo Ljudmila, laboratorij za znanost in umetnost, sodeluje z zavodom Motovila, centrom za spodbujanje sodelovanja v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih.