Umetna inteligenca in nastajajoče tehnologije se razvijajo s svetlobno hitrostjo, njihov vpliv na ustvarjalne procese, kulturne ekosisteme in trg dela pa je težko predvideti. Po eni strani vzbujajo navdušenje nad svojo zmogljivostjo in možnostmi, ki jih odpirajo, po drugi številne skrbijo kompleksne negativne posledice, ki jih prinašata njihov razvoj in raba. Ker je UI že dodobra vdrla v kulturni prostor, so vprašanja, ki se pojavljajo o njeni vlogi v ustvarjalnih procesih, vse bolj pereča. Kako lahko podpre razvoj kulture in ustvarjalnosti, ne da bi pri tem ogrozila okolje, avtonomijo ustvarjalcev in kakovost življenja za vse? Kako zagotoviti, da bo njen vpliv pravičen in odgovoren? Da bo tehnologija podpirala človeka, ne pa ga nadomeščala?


Nika Mušič



Mednarodni forum o umetni inteligenci v KUS

Da bi odprli prostor za poglobljen razmislek o digitalni prihodnosti ter povezali ustvarjalnost, tehnologijo in družbeno odgovornost, je Motovila skupaj s Kinoateljejem organizirala mednarodni forum Trajnostna digitalna preobrazba za ustvarjalnost. Kot sklepni dogodek projekta Go Green Cinema, ki združuje film in trajnostne prakse, je potekal 8. oktobra v Gorici v okviru programa GO!2025 – Evropska prestolnica kulture in festivala Poklon viziji.

Pet ključnih pojmov trajnostne vizije prihodnosti

Forum je odprl dr. Angus Finney (UK), izvršni filmski producent, mednarodno priznani avtor referenčnih publikacij za AV sektor in eden vodilnih strokovnjakov na stičišču filma in UI. V svojem uvodnem nagovoru Nazaj v prihodnost, ki sta mu sledili dve forumski razpravi, je poudaril, da UI ni nikakršna magija. Ker smo stroje z UI izdelali, oblikovali in z ukradenimi avtorskimi deli usposobili ljudje, imajo neverjetno sposobnost posnemati človeško vedenje. A čeprav zvenijo zelo človeško, nimajo ne zavesti ne zdrave pameti. Pri obravnavi nalog in izzivov, s katerimi se soočajo ustvarjalni sektorji, je Finney izpostavil pet pojmov: avtonomija, nadgradnja, sprejemanje, avtentičnost in usklajenost. Ker še vedno ni gotovo, ali se bodo obljube o neskončni rasti UI in z njo povezanem bogastvu uresničile, se je namerno izognil pojmu obilje, namesto tega pa nakazal, da smo še daleč od ključnega cilja – usklajenosti z UI.

  • Avtonomija

Stroji že opravljajo avtomatizirane naloge, razmah agentov UI pa grozi, da bodo prevzeli vsako vsaj delno standardizirano delo belih ovratnikov. Ni pomembno, kaj UI lahko stori, ampak kaj bi morala storiti. Namesto scenarista lahko namreč UI hitro ustvari ogromno idej za zgodbe in like, vendar je delo v idejnem procesu nespametno prepustiti UI. Človeška presoja, izbira in avtentičen glas ustvarjalca so tisti, ki material lahko spremenijo v izvirno, avtentično in čustveno nabito izkušnjo, ki si jo želi občinstvo.

  • Nadgradnja

Če avtomatizacija implicira, da stroji prevzamejo človeško delo, nadgradnja pomeni, da ljudje pri opravljanju naloge tesneje sodelujejo s stroji. Gre za pristop, ki ga Finney imenuje »človek v zanki«; človek ostaja v procesu ključen, uporaba orodij UI je nadgrajena s človeškimi čuti, zaznavami, čustvi in socialnimi veščinami. Pozitivno pri tem je, da se stroji in ljudje učimo drug od drugega, vendar Finney opozarja, da moramo vlagati v usposabljanje in eksperimentiranje z orodji UI.

  • Sprejemanje

Treba je razlikovati med bleščečimi prikazi, kaj UI lahko stori v laboratoriju, in tem, kaj nastane z dejanskim sprejemanjem in uporabo orodij UI v vsakdanjem življenju. V ustvarjalnih sektorjih je opazno razdrobljeno in neenakomerno sprejemanje. Preobilje izbire orodij UI ustvarjalce prej paralizira, kot da bi jih spodbudilo. Večina tudi ni navdušena nad paketi, ki zaobjemajo več orodij (vse na enem mestu), temveč raje izbirajo in kombinirajo različna orodja.

Sprejemanje pa je povezano tudi s tem, kako se odločimo preživeti svoj čas. Algoritmi UI kurirajo spletne vsebine, ustvarjajo informacijske mehurčke in povzročajo homogenizacijo naših izbir. Posledično postajamo vse bolj omejeni in vse manj radovedni in angažirani, podpora novim glasovom in formatom pa je vse manj verjetna, saj ti niso podprti s podatki. Neenakomerna porazdelitev priložnosti izkrivlja razmerje moči v industriji.

  • Avtentičnost

Čeprav se način pripovedovanja zgodb skozi čas spreminja, ima občinstvo vselej enako prirojeno željo po spoznavanju sveta, enake čustvene povezave, ki mu pomagajo razumeti svoje mesto na svetu. V svetu derivatov in poplavi cenenih izdelkov danes vse bolj išče skupno izkušnjo, trenutek avtentičnosti, ki dodaja vrednost našim življenjem. Zato Finney verjame, da morda zdaj vstopamo v dobo avtentičnosti – v nasprotju z dobo algoritmov.

  • Usklajenost

Največji izziv našega časa je usklajenost: kako zagotoviti, da je UI, ki smo jo ustvarili, prijazna in skladna z nami? Da služi človeštvu in mu ne škoduje? Odgovorna UI mora temeljiti na preglednem in zavezujočem okviru, ki povezuje sektorje. Pri ustvarjanju vsebin z UI, izmenjavi informacij in sprejemanju odločitev mora biti obravnavanje etičnih dilem in ključnih odgovornosti vtkano v vse organizacije, ne le v ustvarjalne tovarne sanj. Sprejeti bi morali več odgovornih okvirov za integracijo sistemov UI znotraj naših organizacij, vlad in vsakdanjega življenja, pri čemer naj bi imeli ključno vlogo usposabljanje, izpopolnjevanje in medgeneracijski poklicni razvoj.

Etični, okoljski in družbeni vidiki UI v kulturi in filmu

Prva od dveh forumskih razprav, ki jo je moderirala Jana Renée Wilcoxen, je naslovila etične, družbene in okoljske vidike uporabe in razvoja UI. V njej so sodelovali filmska ustvarjalka in raziskovalka UI v kinematografiji Anna Giralt Gris (Artefacto, ES), strokovnjakinja za okoljska vprašanja v kulturnem sektorju Gwendolenn Sharp (The Green Room, FR), strokovnjak za kulturne politike in vodja akcijske skupine za digitalizacijo in UI pri Culture Action Europe Marco Fiore (Michael Culture Association, BE) ter filozof, sociolog kulture in teoretik družbenih medijev Filip Dobranić (Danes je nov dan, SI).

Analitični pristop k filmu z diskriminativno UI

V različnih fazah produkcije Anna Giralt Gris uporablja orodja diskriminativne UI, da na nove načine analizira in vizualizira strukturo in vsebino filma. Analiza scenarija z UI ji pomaga ugotoviti, kolikokrat se pojavi osrednja tema, ali določiti ritem prizorov s štetjem besed. Pri montaži si film namesto linearno ogleda kot mrežo podob, kar omogoča, da hitreje prepozna vizualne vzorce in analizira vsebino posameznih kadrov. S kvantitativno analizo elementov, kot je kontrast, lahko s pomočjo UI opazuje slogovne značilnosti filma in se odloči, kaj želi izpostaviti.

Po njenem mnenju UI odpira nove priložnosti za ustvarjanje in raziskovanje drugačnih načinov filmske produkcije, vendar v procesu ostaja ključen človek – in ta potrebuje čas za sodelovanje s strojem. Raziskave kažejo, da UI najbolj zmanjšuje zaposlitev med mladimi, ki ne uporabljajo novih tehnologij. Neuporaba in omejeno razumevanje delovanja tehnologije pa v ljudeh povzročata strah. Kritično mišljenje in pismenost na področju UI sta ključna, meni Giralt Gris, spodbujati pa bi ju morale univerze.

Odgovorna raba UI in kulturna dediščina

Marco Fiore je izpostavil velik okoljski in družbeni odtis, ki ga ustvarjata razvoj in uporaba UI, ter pomanjkanje sodelovanja med razvijalci in drugimi deležniki, na primer znanstveniki in ustvarjalci. Algoritmi reproducirajo pristranskosti, ki so v podatkovnih zbirkah, napačna predstava, da so podatki brez lastništva in prosto dostopni, pa krati pravice njihovim ustvarjalcem. Kulturni sektor se sooča tudi s posebnimi izzivi, kot so avtorske pravice oziroma pravična nadomestila za uporabo avtorskih del pri urjenju UI ter poraba energije ustanovam kulturne dediščine, ko UI strga podatke iz njihovih zbirk.

Po Fiorejevem mnenju potrebujemo medsektorsko sodelovanje, umetnointeligenčno in digitalno pismenost, transparentnost tako pri razvoju UI kot pri izdelkih, nastalih z uporabo UI. Morali bi ponovno premisliti, kako označujemo in kategoriziramo podatke, s katerimi usposabljajo sisteme UI, pri čemer bi morale pomembno vlogo igrati kulturne organizacije. Način označevanja namreč vpliva na to, kako so reproducirane kulturne vsebine. Odgovorno UI bi morali razumeti kot orodje, ki je usklajeno s potrebami skupnosti in ima nanjo pozitiven vpliv.

Razbijanje mita o dematerializaciji

Gwendolenn Sharp je opozorila na mit o dematerializaciji. Izrazi, kot so oblak, pretakanje, brezžično, ustvarjajo vtis, da digitalno ni materializirano, čeprav terja naravne vire in temelji v fizičnem svetu. Največji okoljski odtis UI nastaja že pri proizvodnji naprav; uporaba UI tako povzroča ogromno količino odpadkov, pospešena digitalizacija pa le še povečuje katastrofalne ekološke posledice.

Umetno inteligenco poganja na tisoče računalnikov, ki delujejo neprestano in porabljajo ogromno energije in vode za hlajenje. Računalniki so v podatkovnih centrih, ki jih je na svetu trenutno okrog 9000. Ker morajo biti za manjšo porabo na hladnejših območjih, so geografsko zgoščeni, in ker so vse večji in potrebujejo dostop do vode, vse pogosteje izpodrivajo poljedelska zemljišča ali pristaniška območja. Poleg ustvarjanja konflikta interesov pri rabi prostora in virov je težava z zgoščenostjo tudi geopolitična in odpira vprašanja o lastništvu in nadzoru podatkov.

Skupna praksa in etična pravila

Filip Dobranić meni, da etike ne bi smeli dojemati kot omejitev, temveč kot nekaj, kar omogoča delovanje družbe. Določiti moramo, kdaj je uporaba določenih orodij sprejemljiva in kdaj ne. Razumevanje, kaj je dobro in kaj ne, in odločitev o tem pa lahko izhajata le iz skupne prakse. In ko govorimo o tej, moramo razmisliti, koga vključuje in ali smo kot posamezniki del tega skupnega.

Glede pismenosti Dobranić meni, da smo ob uporabi orodij UI spontano razvili določeno razumevanje, kako delujejo, vendar se je treba zavedati, da imajo razvijalci tehnologij in produktov lahko povsem drugačno idejo, kako naj bi jih uporabljali. Čeprav orodja UI uporabljamo spontano, pa je pomembnejša oblika pismenosti tista, ki vključuje razumevanje, da pri uporabi nastane okoljski odtis.

Umetna inteligenca za trajnostno prihodnost kulturnih in ustvarjalnih sektorjev

V drugi razpravi, ki jo je moderirala Gwendolenn Sharp, so predstavniki različnih ustvarjalnih sektorjev predstavili, kako se spoprijemajo s tehnološkimi in okoljskimi izzivi, kako UI preoblikuje njihove ustvarjalne procese, katere priložnosti in omejitve prinaša ter kaj bi potrebovali za njeno kritično in odgovorno rabo.

Jezikovni poklici in kampanja UIzi prevedeno. UIzi zgrešeno.

Tanja Petrič, predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev, deluje tudi kot delegatka Evropskega sveta združenj književnih prevajalcev CEATL, ki je v letih 2023 in 2024 izvedel raziskavo o vplivu UI na delo in prihodek književnih prevajalcev. Odzvalo se je 31 od 36 združenj in okrog 1500 književnih prevajalcev iz 34 združenj: 70 % anketirancev smatra UI za neuporabno ali komaj uporabno pri svojem delu, večina pa smatra urejanje strojnih prevodov za časovno zahtevnejše kot prevajanje brez osnutka. 69 % anketirancev meni, da je treba stranko ali založnika obvestiti o uporabi umetnointeligenčnega prevoda ali orodja.

Poleg rezultatov raziskave je Tanja Petrič predstavila dve študiji primerov umetnointeligenčnih prevodov, ki obe nakazujeta jasno potrebo po transparentnosti in regulativi, porajata pa tudi vprašanja knjižničnega nadomestila v primeru strojnega prevajanja in financiranja strojnih prevodov z javnim denarjem.

Zaradi perečih vprašanj, ki jih porajajo nove tehnologije, je Društvo slovenskih književnih prevajalcev skupaj s šestimi slovenskimi jezikovnimi društvi in tremi fakultetnimi oddelki organiziralo kampanjo UIzi prevedeno. UIzi zgrešeno. za ohranitev in razvoj jezikovnih poklicev. Z njo so želeli ozavestiti javnost o pomenu in vidnosti jezikovnih poklicev, prevprašati prednosti in slabosti uporabe UI pri prevajanju, pa tudi etične dileme, transparentnost in zaščito avtorskih pravic.

Oblikovanje interakcij med človekom, naravo in tehnologijo

Ivan Iovine, italijanski umetnik in raziskovalec na Fakulteti za uporabne znanosti v Potsdamu, je predstavil tri svoje umetniške projekte. Netnature je šest robotskih rož, ki v realnem času sledijo opazovalcem in se z LED-svetilom v cvetnem popku odzivajo na njihove izraze, tako da nastane (umetna) čustvena interakcija med občinstvom in rožami. Kadar se šest oseb hkrati ukvarja z vsemi rožami, začnejo te izvajati sinhronizirane gibe – performativno koreografijo, ki metaforično ponazarja kolektivno inteligenco, značilno za naravo.

Delo Theodore izhaja iz opažanja, da pisanje ljubezenskih pisem izginja, in s humorjem ponazarja, da jih lahko namesto nas piše stroj. Interaktivna instalacija temelji na mikroračunalniku s sistemom za pretvorbo slike v besedilo, fizični del instalacije pa predstavlja star pisalni stroj Olivetti Lettera 32. Uporabnik preko aplikacije naloži portretno fotografijo in nekaj podatkov. Ob glasnih zvokih stroj pismo generira 15 minut, obiskovalci pa opazujejo, kako ustvarja »čustveno« vsebino.

Iovinejev najnovejši projekt raziskuje uporabo UI za razumevanje biosignalov v rastlinah. Podatki elektrofizioloških meritev so pogosto polni šumov, zato uporabi UI za filtriranje in prepoznavanje vzorcev v odzivih rastlin na svetlobo, temo in dotik. Ker ima vsaka rastlina svoje značilnosti, za vsako potrebuje poseben model. Ustvarjanje lastnih modelov UI mu omogoča lastništvo in nadzor nad sistemom in podatki, s katerimi lahko eksperimentira. S svojo prakso tako etično, transparentno in avtonomno pristopa k ustvarjalni tehnologiji.

Solarpunk v novomedijski umetnosti

Veliko umetniških projektov Nejca Trampuža, slovenskega fotografa, multimedijskega umetnika in okoljskega aktivista, temelji na solarpunku. Popolnoma drugačna prihodnost (2022–2023) združuje kratkoprozno antologijo ekofikcije in dvokanalno video projekcijo. Starejšo različico GPT-ja je Trampuž uporabil kot orodje za ustvarjanje drobcev vsebine, ki jih je pozneje po principu kolaža sestavil v zgodbe, generativno UI je uporabil tudi za vizualizacijo zgodb. Video projekcija prikazuje dve entiteti, ki se pogovarjata o okoljskih temah in iščeta rešitve.

Trampužev animirani kratki film Zakoreninjeno v kodi je prejel dve glavni nagradi mednarodnih filmskih festivalov in je prvi film v Sloveniji, ustvarjen s pomočjo UI. Med njegovimi odmevnejšimi deli je tudi računalniška igra Solandium 2063, postavljena v postapokaliptično prihodnost. Igralec mora sprejemati odločitve za trajnostno preoblikovanje skupnosti, med procesom pa se pogovarja z vgrajenim klepetalnim robotom, ki se odziva na dogajanje v igri.

Trampuž svoj odnos do UI opiše kot ambivalenten. Po eni strani se zaveda njenih negativnih posledic, kot so razvrednotenje dela v ustvarjalnih sektorjih, okoljski odtis, porajanje pristranskosti, stereotipov in dezinformacij, družbeni nadzor in manipulacija (tehnofevdalizem), kraja identitete, vdori v zasebnost in ne nazadnje vojaška raba. Toda hkrati vidi potencial: UI omogoča ustvarjanje kompleksnejših umetniških del in novih vrst umetnosti ter lahko demokratizira ustvarjalne procese.

Zeleni in digitalni pristopi k animaciji

Matija Šturm, podpredsednik Društva slovenskega animiranega filma, je predstavil dve pomembni mednarodni pobudi na področju zelenega prehoda. Mreža CEE Animation izdaja prvi in edini novičnik za industrijo animiranega filma, ki vključuje novice o trajnostnih praksah. Mednarodna pobuda Green Animation pa se je razvila kot odgovor na vse večje zahteve javnih financerjev po izpolnjevanju trajnostnih standardov. Ker srednjeevropsko regijo zaznamuje razdrobljenost držav, pričakovanja pa so od države do države različna, bi to lahko oviralo mednarodno sodelovanje, pomembno za produkcijo animiranih filmov. Delovna skupina Green Animation zato pripravlja smernice, ki bi standardizirale pričakovanja in cilje na področju zelenih politik.

Uporaba orodij UI v različnih fazah animacije je vse pogostejša, vendar še ne obstajajo skupni standardi ali enotna praksa. Šturm je poudaril pomen vključevanja trajnostnih pristopov v poslovno načrtovanje. Imetniki avtorskih pravic in intelektualne lastnine bi morali biti na tekočem z napredkom in trendi na področju digitalizacije in UI. Če sledijo digitalni preobrazbi, ki ima poleg izzivov veliko potencialnih prednosti za industrijo, razumejo, kaj spremembe prinašajo na globalni ravni, in lažje ustvarjajo srednje- in dolgoročne strategije za poslovne načrte.

Stroji ustvarjajo glasbo za stroje

Gwendolenn Sharp, ustanoviteljica in direktorica The Green Room (FR), je predstavila izsledke raziskave francoske glasbene platforme Deezer. 28 % vse glasbe na pretočnih platformah naj bi bilo v celoti ustvarjene z UI; to pomeni dnevno kar 30.000 novih skladb umetne inteligence. Paradoks je v tem, da tudi poslušanje na teh platformah v vse večji meri izvajajo sistemi UI, da bi se povečalo število predvajanj. Ker algoritmi pogosto krepijo obstoječa neravnovesja, je platforma Deezer začela označevati vsebine UI in jih izključevati iz priporočil, ki jih dajejo algoritmi. S tem ohranja transparentnost in v določeni meri ščiti pravice umetnikov.

Umetni inteligenci je, po drugi strani, najtežje ustvariti tradicionalno ali avtohtono glasbo, takšno, ki temelji na kolektivnem avtorstvu, ustnem izročilu, globokem kulturnem kontekstu, ne nazadnje tudi čustvih. V teh glasbenih zvrsteh je človeška ustvarjalnost še vedno nenadomestljiva.

Presečišča med sektorji in skupne točke

Razprava med predstavniki sektorjev se je nadaljevala z iskanjem podobnosti med posameznimi področji. V vseh predstavitvah so bile izpostavljene teme, kot so transparentnost, ravnovesje med avtomatizacijo in človeško avtonomijo, povečevanje zmožnosti, lastništvo in nadzor nad podatki ter potreba po standardih.

  • Transparentnost

Tanja Petrič je izpostavila dva vidika transparentnosti. Ker so bili za usposabljanje velikih jezikovnih modelov uporabljeni ukradeni avtorski izdelki, bi morali biti seznami vsebin, ki so bile vključene, javno razkriti, saj imajo izključno avtorji pravico, da se odločijo, ali želijo biti vključeni ali ne. Po drugi strani je treba transparentnost zagotoviti tudi na ravni izdelkov; knjige bi morale biti označene, če so bile ustvarjene z UI. Vednost o tem, ali je delo ustvaril človek ali stroj, je ne nazadnje pomembna tudi za bralce, ki morajo imeti možnost izbire.

  • Kritično mišljenje

Ko je Ivan Iovine pri svojih študentih opazil nekritično uporabo orodij UI, jih je začel spodbujati, da se naučijo programiranja, razumejo, kaj se dogaja v ozadju UI, in razvijejo kritičen odnos do orodij, ki jih uporabljajo. Umetniki, ki UI uporabljajo kot material za ustvarjanje, morajo po njegovem mnenju razumeti njeno delovanje, kot slikar obvlada barve in tehnike. Pri študentih spodbuja proces dekonstrukcije; da UI ne uporabljajo le kot orodje za ustvarjanje umetnosti, temveč jo kot material vgradijo v svojo umetniško prakso.

  • Demokratizacija

Po mnenju Nejca Trampuža orodja UI demokratizirajo ustvarjanje, saj lahko z njihovo pomočjo posamezniki ustvarijo kompleksnejša dela. Dinamika ustvarjanja se tako spreminja: manj gre za denar, več pomena je na dobri ideji in izvedbi. Demokratizacija pa s seboj prinaša tudi negativne posledice – izgubo delovnih mest. Številni se bodo morali prekvalificirati oziroma poiskati nov način, kako se vključiti v produkcijski proces, ki je z UI povsem drugačen od tradicionalnega. UI ne bi smela biti nadomestilo za človeka, temveč bi jo morali izkoristiti za nove ustvarjalne možnosti.

  • Občinstvo

Ker vse večji del kulturne produkcije določata potrošništvo in algoritemsko kuriranje vsebin, Matija Šturm poudarja pomen človeškega kuriranja, ki temelji na občutku za kakovost, presoji in izkušnji. Morda takšne vsebine niso vedno v skladu z mainstreamom ali ustvarjene z najsodobnejšo tehnologijo, a si prepoznavnost zaslužijo zaradi kakovosti. Raznolikost zgodb, pripovedi in umetniških pristopov je ključna za izobraževanje občinstev, predvsem mladih, da postanejo kritični in usposobljeni gledalci. Potrošniki moramo znati presojati kakovost vsebin – ne le po vsebinski plati, temveč tudi po načinu izvedbe. Naučiti se moramo prepoznati in ceniti tisto, kar presega generične ali reciklirane vsebine.

Popotnica za razmislek o UI

Moderatorka Jana Renée Wilcoxen je na koncu foruma strnila ključna vprašanja, ki sta jih odprli panelni razpravi in nas usmerjajo k nadaljnjemu razmisleku o UI in njeni uporabi: Kaj naj avtomatiziramo in kaj pri tem izgubimo? Kako lahko UI razširi naše zmožnosti, ne da bi nas izključila iz ustvarjalnega procesa? Kdo oblikuje orodja UI in ali lahko tudi sami ustvarimo lastne modele? Kaj je avtentično človeško, kaj nas gane? In ali nove tehnologije res odražajo človeške vrednote in vizijo družbe, v kateri želimo živeti?

Glej tudi

Zunanje povezave

Mreže in združenja

Organizacije

Umetniška dela in projekti

About the article

O članku

Besedilo je pripravila Nika Mušič oktobra 2025 v okviru javnega naročila »Razvoj in nadgradnja informacijskih portalov Ministrstva za kulturo za prehod na platformo eKultura«, pri katerem zavod Motovila, center za spodbujanje sodelovanja v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, sodeluje kot partner z društvom Ljudmila, laboratorijem za znanost in umetnost.

Retrieved from "https://www.culture.si/w/index.php?title=Trajnostna_ustvarjalnost_v_digitalni_dobi:_slovenske_organizacije_in_umetniki_kot_nosilci_sprememb&oldid=376214"
Cookies help us deliver our services. By using our services, you agree to our use of cookies.
More information