Ustvarjalna Evropa v Sloveniji: Bunker v soustvarjanju mednarodnega prostora uprizoritvenih umetnosti
Bunker v soustvarjanju mednarodnega prostora uprizoritvenih umetnosti
Delovanje zavoda Bunker je že od začetkov močno zaznamovala vizija ustanoviteljice Nevenke Koprivšek, usmerjena v internacionalizacijo in dolgoročno mednarodno sodelovanje. Odkar so evropska sredstva postala dostopna tudi slovenskim prijaviteljem, tj. še pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo leta 2004, je Bunker nepretrgoma vpet v evropske projekte. Tovrstna podpora je ključno okrepila njegovo mednarodno usmeritev – od festivala Mladi levi in kasneje tudi festivala Drugajanje do pomembnih mednarodnih koprodukcij, na primer z Rimini Protokollom, in sodelovanj s številnimi umetniškimi organizacijami po vsej Evropi.
Najbolj prelomen evropski projekt za zavod Bunker je bil Create to Connect, pa tudi njegovo nadaljevanje Create to Impact. Ne nujno zato, ker bi bil največji (čeprav je bil res velik, vanj je bilo vključenih okrog 15 partnerjev), temveč ker smo v Bunkerju po več letih sodelovanja v Ustvarjalni Evropi v partnerski vlogi ta projekt vodile prav me – in to kar devet let. Opolnomočil nas je v vlogah mediatork, vodij in povezovalk ter nas hkrati obogatil z znanjem, izkušnjami in globljim vpogledom v umetniške in produkcijske prakse kolegov po vsej Evropi, pa tudi vpogledom v različne prakse sodelovanja s skupnostmi – v okviru umetniških projektov ali kot del nagovora občinstev. Partnerstva, ki smo jih vzpostavili, so ostala živa tudi po zaključku projekta – še danes sodelujemo na različne, včasih nepričakovane načine tako z organizacijami kot z ljudmi, s katerimi smo se povezali.
Ustvarjalna Evropa je kljub omejitvi na Evropo vendarle večinoma omogočala sodelovanja tudi onkraj meja Evropske unije, kar nam je ponudilo lepo priložnost, da v mreže, partnerstva, koprodukcije, izmenjave in tudi v naše kognitivne mreže poznavanja kulturnih okolij bolj intenzivno vključujemo kulturne krajine, ki so bile prej na obronkih naših zemljevidov – ne zaradi pomanjkanja interesa, temveč zaradi okoliščin, ki krojijo naše dejanske možnosti sodelovanja. Tako je ravno na festivalu Mladi levi leta 2025 gostovala kolegica iz Gruzije, ki se nam je v projektu Create to Impact pridružila že leta 2018, in ravno včeraj so nas partnerji z Nizozemske obvestili, da jo bodo obiskali v Gruziji kot del študijskega obiska nizozemskih gledališč.
Če pogledamo v sedanjost in prihodnost, si želimo – in tudi upamo –, da bo najbolj prelomen evropski projekt za Bunker Festival SPA. Verjamemo, da ima potencial, da najprej preoblikuje nas in naše partnerje, nato pa morda tudi širši sektor. Projekt odpira prostor za razmislek o odrasti, počitku, užitku, veselju in zdravju. V tem kontekstu trije festivali – Mladi levi, Homo Novus in Santarcangelo – skupaj preizkušamo festivalske prakse, s katerimi bi festivale naredili bolj prijazne do vseh, ki se jih dotaknejo: umetnikov, delavcev, občinstev in lokalnih okolij. Namesto hitenja, vedno nove produkcije, pospeševanja iščemo modele, ki poglabljajo že obstoječe procese, krepijo dobro počutje, blagostanje in kdaj enostavno malo upočasnijo naša življenja ter ustvarijo prostor za predah in počitek.
Ker je za tovrstne projekte pomembna stabilna podpora na evropski ravni, si za prihodnost programa Ustvarjalna Evropa želimo predvsem – več podpore! Umetniški sektor, sploh uprizoritveni, ki ga pač bolje poznamo in v katerem delujemo, je v izjemno dobri kondiciji, razpoložljiva podpora pa tega pogosto ne odraža v celoti. Nizek delež podprtih projektov pomeni, da uspeh ni več odvisen zgolj od kakovosti prijav, partnerstev in vsebin, temveč tudi od sreče. Program, ki je bil zamišljen kot stabilen podporni mehanizem za mednarodno sodelovanje, tako za mnoge postaja vse težje dosegljiv. Podeljevanje določenih podpor, na primer za mobilnost, se delegira ogromnim nacionalnim ali mrežnim organizacijam, kar ustvari še eno posredniško stopnico.
Ustvarjalni Evropi želimo čim boljšo pozicijo znotraj družine evropskih podpornih programov in pa vehementne zagovornike, ki se bodo borili za sektor – kot se za nas postavi Center Ustvarjalna Evropa v Sloveniji. Znotraj samega programa se nam zdi pomembno dodatno širjenje kroga sodelujočih držav ter več ciljnih podpor za sodelovanje z Zahodnim Balkanom (že en sam ciljni razpis je dokazal, da so potrebe in interes izjemni) in državami, ki so šele kandidatke. Hkrati bi se nam zdela smiselna vrnitev k modelu, pri katerem financiranje kulture v evropskih programih ni bilo namenjeno samo neposrednemu izvajanju politik EU, ampak pristopom, ki bolj temeljijo na umetniških vsebinah kot pa na izvajanju različnih korektivnih mehanizmov s pomočjo umetnosti in kulture.
Ustvarjalna Evropa oziroma evropsko financiranje umetnosti in kulture je za Bunker, ki že od svojega nastanka deluje mednarodno, izrednega pomena. Prav zato si želimo, da ostane eden ključnih programov, ki za kulturni sektor zagotavlja čim širšo, čim bolj dolgoročno in čim bolj kakovostno podporo.
Glej tudi
- Bunker
- Creative Europe Desk Slovenia
- Mateja Lazar, Nika Mušič and Sabina Briški Karlić: Creative Europe 2024. Slovenia’s Imprint on the European Cultural Space
- Mateja Lazar: The First Decade of the EU Creative Europe Programme