Zelene prakse v kulturi: rezidenčni programi v Sloveniji

Nika Mušič

Številni umetniki in organizacije iz kulturnega in ustvarjalnih sektorjev se s posebno občutljivostjo posvečajo razmisleku o perečih okoljskih izzivih, jih naslavljajo v svojih umetniških delih in dejavnostih, zelene prakse pa vključujejo v svoje delovanje. Na portalu Culture.si lahko preberete prispevek o zelenih festivalih in drugih projektih slovenskih kulturnih organizacij. Morda pa ste Slovenijo odkrili kot potencialno destinacijo za svoje rezidenčno bivanje? Potem boste navdušeni nad zelenimi rezidenčnimi programi, med katerimi lahko izbirate. Naj vam jih nekaj predstavimo!

Ljubljanski model za trajnostne AiR

Če iščete zeleni rezidenčni program v prestolnici, je MGLC Švicarija na robu Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib odlična izbira. Upravlja jo Mednarodni grafični likovni center (MGLC), ki ponuja različne rezidenčne programe s področij knjige, kulturne dediščine ali vizualnih umetnosti, rezidente pa izbira na podlagi javnih razpisov, medrezidenčnih izmenjav in kuratorskih vabil.

V okviru projekta Sustainability is in the AiR (s podporo Ustvarjalne Evrope) razvijajo model trajnostnega upravljanja rezidenčnih centrov, da bi spodbujali trajnostne umetniške prakse in krepili karierne priložnosti rezidenčnih umetnikov. Projekt povezuje štiri rezidenčne centre – v Ljubljani, Pragi, Madridu in Atenah – in krepi njihove strategije delovanja.

Usmerjeno v skupnost in okoljsko ozaveščeno

V Mariboru je edini kontinuiran nevladni rezidenčni program SobaZaGosteMaribor, ki letos praznuje 14 let. Z mednarodno umetniško-izobraževalno rezidenčno platformo Pekarna Magdalenske mreže podpira predvsem projekte, ki se navezujejo na lokalne kontekste, družbeno angažirane, skupnostne, hibridne in eksperimentalne projekte – s poudarkom na sodobnih vizualnih in interdisciplinarnih umetniških praksah.

Trajnostna naravnanost programa se odraža v smotrni rabi virov in energije, ponovni uporabi materialov, izbiranju zelenih prevoznih sredstev, veganske prehrane, okolju prijaznejših barv in čistilnih sredstev. Poleg tega se rezidenčni projekti, ki jih uvrščajo v program, pogosto posvečajo zelenim temam, na primer projekt Can do more! Must do more! hrvaškega umetnika Gilda Bavčevića iz leta 2019 ali razstava Zeleni model, s katero je umetnica Asja Trost leta 2023 problematizirala zelene modele kot trojanske konje neoliberalnega kapitalizma.

Celosten pristop k trajnosti

Sta Ljubljana in Maribor preveč urbani okolji, da bi vam omogočili potop v delo? Ustvarjalni center Krušče nudi rezidenčni program za ustvarjalce z različnih področij: od arhitekture, glasbe, kulturne dediščine do uprizoritvenih in vizualnih umetnosti, če jih naštejemo le nekaj. Posestvo s šestimi stavbami v odmaknjenem naravnem okolju blizu Cerknice umetnikom zagotavlja mir, prostor in čas, da se osredotočijo na ustvarjalni proces. UC Krušče deluje v skladu s celostnim trajnostnim pristopom – od obnove stavb do vsakodnevnih praks, ki vključujejo varčno rabo virov, recikliranje in ponovno uporabo ter spodbujajo življenje v sožitju z naravo.

Artist-in-Residence programme at the Krušče Creative Artist Center.

Ponovna uporaba in nova namembnost dediščine

Če želite ustvarjati blizu prestolnice, a v mirnem okolju, vam Kamniški rezidenčni kulturni program nudi idealne pogoje. V Samostanu Mekinje, ki so ga uršulinke leta 2016 podarile Občini Kamnik, je 19 sob z 61 ležišči, kar omogoča bivanje večjih kulturnih skupin in izvedbo rezidenčnega programa, ki nadgrajuje kulturno identiteto mesta. Ustvarjalcem je na voljo tudi infrastruktura na območju Barutane, nekdanje smodnišnice, razstave pa je mogoče organizirati v Domu kulture Kamnik. Vsi prostori so del kulturne dediščine, ponovna uporaba obstoječe infrastrukture pa je v skladu s trajnostnimi načeli.

Kamniški rezidenčni kulturni program izvaja Javni zavod za kulturo Kamnik, ki rezidente – umetnike in kulturne delavce s področij glasbe, uprizoritvenih umetnosti in kulturne dediščine – spodbuja k uporabi okolju prijaznih načinov prevoza, pitju vode iz pipe in izbiri lokalno pridelane hrane brez embalaže. Ob samostanu so sadovnjak, zelenjavni in zeliščni vrt ter vinograd, ki omogočajo določeno stopnjo samooskrbe.

Zelena načela na literarnem področju

Poleg zelenih rezidenčnih centrov, ki svoja vrata odpirajo umetnikom z različnih področij, in programov, ki z uporabo obstoječe infrastrukture omogočajo ustvarjanje več vrst umetnosti, najdemo v Sloveniji tudi zelene rezidenčne programe, ki se osredotočajo le na eno področje oziroma so specializirani za določene ustvarjalce.

Eden bolj zelenih rezidenčnih programov s področja knjige je pisateljska rezidenca Založbe Goga v Novem mestu. Literarnim ustvarjalcem ponuja spodbudno in mirno okolje za delo in raziskovanje, hkrati pa jim omogoča povezovanje z lokalno literarno skupnostjo ter sodelovanje na literarnih dogodkih in predstavitvah.

Pri Gogi se zavedajo pomena zmanjšanja vpliva na okolje in pri organizaciji rezidenc upoštevajo ekološka načela. Na različne načine si prizadevajo za trajnostni način bivanja svojih rezidentov; jim ponujajo možnosti za trajnostno mobilnost, odgovorno rabo virov in zmanjšanje odpadkov, spodbujajo pa tudi nakupovanje pri lokalnih trgovcih in obrtnikih ter obiskovanje dogodkov, ki podpirajo kulturno in gospodarsko življenje mesta.

The working room at the Goga Literary Residency.

Trajnostni pristopi k animiranju

Ustvarjalcem na področju animiranega filma je namenjen mednarodni rezidenčni program Društva slovenskega animiranega filma (DSAF). Svojim članom društvo ponuja dvotedenske do enomesečne raziskovalne in predprodukcijske rezidence v Angoulêmu v Franciji, mednarodnim ustvarjalcem pa so na voljo rezidence v Novi Gorici, Ljubljani in Mariboru. Umetniki se lahko posvetijo delu na razvoju in predprodukciji animiranih projektov, ob tem pa jim program omogoča tudi izmenjavo znanja in izkušenj.

Rezidenčni program Društva slovenskega animiranega filma spodbuja animatorje k trajnostnim pristopom k animiranju, z izvedbo izobraževalnih dejavnosti in ozaveščanjem o trajnostnem življenjskem slogu pa spodbujajo k odgovornemu ravnanju z viri in zmanjšanju ogljičnega odtisa. Med ključnimi ukrepi so denimo zmanjšanje porabe energije, uporaba okolju prijaznih materialov in prevoznih sredstev ter recikliranje in ločevanje odpadkov.

Programi AiR kot platforme za trajnostne inovacije

Od urbanih središč do bolj odmaknjenih predelov – rezidenčni programi v Sloveniji poleg osnovnih ukrepov, kot so uporaba zelenih prevoznih sredstev, varčna raba virov, ponovna uporaba materialov in recikliranje, okoljsko trajnost naslavljajo tudi s svojimi programskimi izbirami, vsebinami in tehničnimi pristopi. Rezidence tako niso le prostori za umetniško ustvarjanje, temveč platforme za razvoj zelenih praks. Novi koncepti ali prakse pa lahko služijo kot vzor drugim kulturnim ustanovam – še več: ker so nekateri slovenski rezidenčni gostitelji vpeti tudi v evropske projekte (npr. Ustvarjalna Evropa), lahko aktivno prispevajo v mednarodnih razpravah o trajnostni prihodnosti.

O članku

Pripravila Nika Mušič, Motovila, september 2025.

Članek je bil napisan septembra 2025 v okviru javnega naročila Razvoj in nadgradnja informacijskih portalov Ministrstva za kulturo RS za prehod na platformo e-Kultura, pri katerem kot izvajalca sodelujeta Društvo Ljudmila, laboratorij za znanost in umetnost, in zavod Motovila.

Glej tudi

Zunanje povezave