V zadnjih letih je na polju animiranega filma v Sloveniji prišlo do pomembnih korakov, ne le v smeri izboljšanja sektorja ampak tudi k njegovi profesionalizaciji. Nekoč nišna ali osamljena umetniška prizadevanja so zrasla v živahen, multidisciplinaren sektor, ki obsega kino, vizualne umetnosti, oblikovanje in pripovedovanje zgodb – in je mednarodno vse bolj viden. Leto 2025 označuje preobrat za slovensko animacijo, ker so občudovanja vredni dosežki pokazali, kaj je mogoče, kljub vztrajnim strukturnim vrzelim, ki nas opominjajo, kako dolgo pot še imamo pred seboj. V tem prispevku si bomo ogledali dosežke in raziskali, kako premostiti te vrzeli.




Zakaj so animirani filmi pomembni: kreativno, kulturno, gospodarsko

Animirani film je več kot le žanr ali medij; je poseben jezik, oblika izraza, ki ustvarjalcem omogoča izražanje kompleksnih idej in izkušenj, ki jih v igranem filmu morda ne bi mogli. Prakse animiranega filma umetnikom nudijo prostor, v katerem lahko združujejo obrtne veščine in tehnologijo, naracijo in metaforo, humor in kritiko. Občinstvu pa animirani film odpira imaginarne svetove, ki pogosto nosijo pretanjena, vendar močna kulturna, družbena in celo politična sporočila. Za producente to polje pomeni tako edinstvene izzive kot priložnosti in o tem bo tekla beseda v tem prispevku.

V državi, kot je Slovenija, kjer so sredstva za igrane filme omejena, animirani film AV ustvarjalcem prinaša dodatno platformo za mednarodno sodelovanje in priznanje. Animirane filme je mogoče ustvarjati v majhnih čezmejnih studiih in pogosto zahtevajo manj fizične infrastrukture, čeprav zahtevajo več časa, spretnosti in domišljije. Prav zaradi izurjenosti in domišljije je vedno več slovenskih animatorjev deležno pozornosti na festivalih animacije, na primer v Annecyju in Zlínu, in celo na filmskih festivalih, kot je Berlinale, ali pa prejemajo nominacije za evropske ali ameriške filmske nagrade – in zato se je vredno vprašati, kaj je še potrebno, da uspehe posameznikov spremenimo v trajnosten ekosistem.


Spregovorimo najprej o številkah, kar nam bo pomagalo umestiti sektor v slovenski, pa tudi širši evropski kontekst.

Ključni Strateški načrt za razvoj avdiovizualne industrije v Sloveniji do leta 2030, ki ga je leta 2023 pripravila Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev, poroča, da se je med letoma 2015 in 2019 število animiranih filmov v EU povečalo za 10 % v primerjavi s predhodnim obdobjem 2010–2015, s 50 na 55 na leto. Ti podatki Evropskega avdiovizualnega observatorija (2022) kažejo tudi na obetaven trend pri rasti pomena animiranega filma.

Če pogledamo številke v Strateškem načrtu, vidimo, da je leta 2022 animirani film predstavljal pomemben delež ustvarjenih AV del v Sloveniji: 7 celovečernih filmov, 12 celovečernih dokumentarcev, 21 kratkih animiranih filmov in šest igranih serij (poleg tega pa še več kakor 500 reklam in 400 glasbenih videov).

Strateški načrt razkriva tudi izsledke Evropskega avdiovizualnega observatorija, da je Slovenija v letu 2021 za celotno filmsko produkcijo porabila le polovico evropskega povprečja. Kljub temu je AV industrija tako porabnik blaga in storitev, ustvarja tudi prihodke. Študije kažejo, da so »zaposleni v AV sektorju v Sloveniji leta 2020 ustvarili 73 tisoč evrov prihodka na 1000 prebivalcev.« Če te številke prenesemo na celotno prebivalstvo Slovenije, bi bila vsota približno 146 milijonov evrov. Glede na velik potencial sektorja animiranega filma se lahko vprašamo, kakšne bi bile možnosti, če bi Slovenija vlaganja povečala na raven povprečja EU! Obstaja namreč preprost razlog, zakaj so nekatere države znane po svoji AV industriji - na nacionalni ravni vanjo vlagajo in tako pomembno prispevajo k nacionalni filmski kulturi in dediščini.


Slovenski ustvarjalci pod mednarodnimi žarometi

Če razširimo pregled scene iz leta 2021, vidimo da so ustvarjalci slovenskega animiranega filma dosegli pomembne mednarodne preboje:

  • Babičino seksualno življenje Urške Djukić (2021, produkcija: Studio Virc; koprodukcija: ARTE France, Ikki Films (FR)) je decembra 2022 prejel nagrado evropske filmske akademije za najboljši kratki film. Februarja 2023 je film prejel tudi prestižno nagrado cezar za najboljši kratki animirani film.


  • Špela Čadež, že zdaj ena od mednarodno najprepoznavnejših slovenskih animatork, je nadaljevala niz uspehov z odmevnim kratkim filmom Steakhouse (2021, produkcija Finta Film, koprodukcija: Fabian&Fred, RTV Slovenija in Miyu Productions), psihološko mračno 10-minutno animacijo, ki je med letoma 2021 in 2023 osvojila svetovne filmske festivale prejela več kot 30 nagrad, vključno s prestižno nagrado žirije za kratki film v Annecyju, glavnimi nagradami ter nagradami za najboljši scenarij, režijo in animacijsko tehniko. Film, ki ga odlikujeta edinstven hibridni slog in intimna pripoved, je bil tudi na ožjem seznamu za nominacijo za oskarja za najboljši animirani kratki film.



  • Tri tičice Zarje Menart (2024, produkcija: Finta Film; koprodukcija Adriatic Animation (HR) in RTV Slovenija) so režiserkin prvenec. Film, ustvarjen s poetično kolažno animacijo, združuje ročno izdelane slike ter čustveno in psihološko globino, ko sledi zgodbi deklice na poti skozi temne pokrajine njenega notranjega sveta. Tri tičice so prejele številna priznanja, vključno s posebno nagrado žirije na festivalu Animafest Zagreb 2024, nagrado vesna za najboljši animirani film na Festivalu slovenskega filma 2024 ter nagrado za najboljši film na mednarodnem festivalu animiranega filma Supertoon. Film, katerega mednarodni distributer je Bonobostudio, je bil prikazan tudi na večjih mednarodnih festivalih, med drugim v Krakovu, Uppsali, Edinburgu in Ottawi.


Oba filma, Onstran obraza in Tri tičice, odsevata naraščajočo zrelost in raznolikost nove generacije slovenskih umetnikov animacije, od katerih jih je veliko izšlo iz močnih izobraževalnih in koprodukcijskih okvirov.

  • Brez dvoma je dragulj leta 2025 film Zgodbe iz čarobnega vrta, ki je svojo mednarodno premiero doživel na Berlinalu 2025, kar predstavlja veliko prelomnico. Ta animirani celovečerni film, ki so ga producirali studii iz Češke, Slovaške, Francije in Slovenije (ZVVIKS), pripoveduje zgodbo o otroški žalosti, spominu in domišljiji s pomočjo ročno izdelanih lutk in stop-motion animacije. Film je bil prikazan tudi na festivalih v Zlínu, Seattlu, Münchnu in Annecyju.


  • Slovensko navzočnost v Annecyju sta dopolnila filma Melite Sandrin z Akademije umetnosti Univerze v Novi Gorici Aranhofobija in Fačuk hrvaške režiserke Maide Srabović (slovenska manjšinska koprodukcija s produkcijskima hišama URGH!, ki jo zastopa Viva Videnović, in Octopics, ki jo zastopa Damir Grbanović).



Uspehi ustvarjalcev ne bi bili mogoči brez vse bolj kompetentnih produkcijskih studiev in producentov, ki so pogosto sami ustvarjalci. Tudi ti uporabljajo različne možnosti usposabljanja in dogodke za mreženje, da razširijo svoj nabor veščin ter krog sodelovanja.



  • CEE Animation Labs je niz kratkih petdnevnih delavnic za mednarodne udeležence, ki se izvaja ob robu mednarodnih festivalov in tržnic, na primer na mednarodnem festivalu kratkega filma v Clermont-Ferrandu (FR), DOK Leipzig (NEM), When East Meets West (IT) in MIA – Mercato Internazionale Audiovisivo (IT). Laboratoriji so namenjeni usposabljanju novincev na področju animirane filmske produkcije ali produkcije animiranih dokumentarcev.


  • CEE Animation Forum je privlačen za animirane projekte v poznejši fazi razvoja, ki iščejo koproducente, prodajne agente, distributerje in financiranje in pridejo na ta vsakoletni marketinški in predstavitveni dogodek, ki poteka na Češkem.


  • DSAF Animation Hub: večdnevna delavnica, osredotočena na razvoj veščin na področju animacije. S podporo uveljavljenih mednarodnih strokovnjakov udeleženci raziskujejo vrsto tehnik, programskih orodij in produkcijskih procesov, ki se uporabljajo pri animaciji, na primer Quill, TV paint in druga. Številne delavnice so namenjene tudi začetnikom na področju.
  • DSAF Inkubator: ta mednarodna pobuda, ki jo organizira DSAF, podpira razvoj in realizacijo animiranih filmskih projektov avtorjev na začetku kariere skozi sodelovanje s produkcijskimi hišami in uveljavljenimi filmskimi avtorji in producenti. Spodbuja razvoj talentov, strokovno napredovanje in preboje tako na domači kot mednarodni pokrajini animacije.
  • DSAF rezidence: v sodelovanju z Magelis in s podporo Francoskega inštituta DSAF vodi program izmenjave umetnikov s področja animacije z mestom Angoulême, ki je drugi največji center za animacijo v Franciji.
  • Razstave: DSAF organizira tudi vrsto razstav, povezanih z animiranim filmom, ki so namenjene promociji slovenske animacije in raziskovanju alternativnih načinov rabe in distribucije. Septembra 2025 je bila tako organizirana otvoritev razstave o Zgodbah iz čarobnega vrta v Slovenski kinoteki.


  • Distribucija: kot distributer približno 100 slovenskih animiranih filmov DSAF kurira tematske kompilacije kratkih filmov, ki jih v kinematografih po vsej Sloveniji prikazuje šolskim skupinam. Samo v letu 2024 so te projekcije dosegle okoli 17.000 otrok, približno razred ali dva na dan.
  • Kratka scena: intenzivna šestmesečna delavnica je nastala na pobudo Društva Kraken in je posvečena razvoju scenarijev za kratke igrane in animirane filme. Program pokriva scenaristično teorijo in prakso in udeležence vodi skozi razvoj ideje, pisanje scenarija in priprave na javno predstavitev (pitching).


Ta zagon ni naključen. Odseva leta organiziranja na osnovni ravni, mednarodnega mreženja in zagovorništva. A vzdrževanje te energije bo zahtevalo več kakor samo talent in priznanje, saj potrebuje infrastrukturo, institucionalno podporo in dolgoročno vizijo.

Matija Šturm z DSAF pravi, da so Zgodbe iz čarobnega vrta »odličen primer projekta, ki najde svojo pot skozi izjemno strast in zavezanost producentov in sodelujočih animatorjev. Osem let je trajalo, da je bil film dokončan, od skice do platna; idealno pa bi, če bi pravilno delovali vsi mehanizmi, za tak projekt potrebovali manj kakor štiri leta.

Kljub vsemu obseg in omejitve produkcijskih kapacitet trenutno za zahtevnejše projekte omogočajo zgolj koprodukcije. Odločevalce na nacionalni in evropski ravni neprestano opozarjamo na nujnost strateške podpore, da bi razvili kapacitete industrije animiranega filma na teritorijih – posebej manjših – kjer še vedno obstaja velikanski neizkoriščen potencial, ki bi lahko imel pomemben gospodarski učinek.« 

Profesionalizacija: dopolnjevanje manjkajočih ključnih kadrov

Slovenskemu animiranemu filmu nikoli ni primanjkovalo kreativnosti ali inovativnega talenta, kar je razvidno iz kratke zgodovine tega medija v Sloveniji ali iz dokumentarca RTV Slovenija iz leta 2025 Slovenski animirani film. Do nedavnega so ustvarjalci pogosto delali sami, le redki pa so delo na animiranih filmih smatrali za možen poklic, od katerega bi lahko zaslužili za dostojno življenje. Ti manjkajoči kadri so se začeli pojavljati v zadnjih letih, deloma zaradi rastoče mednarodne vidnosti slovenskih del, pa tudi zaradi usmerjenih naporov za povezovanje, podporo in profesionalizacijo domače scene.



  • Slovenski filmski center (SFC) podpira razvoj in produkcijo z specializiranimi razpisi, ki prepoznavajo specifične časovnice in vire, ki jih animirani film potrebuje.
  • S svojo močno vodstveno ekipo in mednarodnimi sodelavci AIPA, slovenska organizacija za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del, pomaga delujočim v industriji animacije, da prejemajo nadomestila za uporabo njihovih del. Namenska sredstva AIPA za socialne, kulturne in izobraževalne namene so prav tako na voljo za profesionalni razvoj na področju animacije.
  • Akademija umetnosti Univerze v Novi Gorici v prvo- in drugostopenjskih študijskih programih in s produkcijsko podporo izobražuje nove generacije umetnikov animacije, pogosto z interdisciplinarnimi in eksperimentalnimi pristopi.
  • Ad hoc izobraževalne priložnosti lahko prinesejo dodatne veščine, vendar običajno ne vidijo do diplome ali zaposlitve. Na primer, DSAF Animation Hub je program delavnic in rezidenc, osredotočen na veščine. Javni sklad za kulturne dejavnosti Republike Slovenije nudi poletne gledališke in filmske delavnice pod vodstvom strokovnjakov za posamezna področja, občasno tudi o temah in veščinah, povezanih z animacijo ali sorodnimi dejavnostmi (lutkarstvom, filmsko montažo itd.).


Kljub vsemu pa sektor ostaja negotov. Večina studiev so mikropodjetja. Zaposlitev skoraj ni. Financiranje je skoraj vedno vezano na projekte. In četudi nekatere koprodukcije nudijo pomembno podporo, le redko podpirajo tiste vrste dolgoročno rast studiev ali kontinuiranega zaposlovanja, ki ju profesionalni sektor potrebuje.

Pozitivno pa je, da časovni pregled producentov na Culture.si pomaga pri sledenju konsistentne rasti – in obstojnosti – studiev, ki se prvenstveno posvečajo animiranemu filmu, na primer Finta (2003), INVIDA (2004), Strup (2004), Bugbrain (2006), ZVVIKS (2009), Tramal Films (2009), Temporama (2012), SPOK Films (2016), URGH! (2018), Octopics (2018) – ki dokazujejo, da so producenti animiranega filma v zadnjih nekaj desetletjih odigrali pomembno vlogo pri razvoju scene.


Čezmejna animacija kot strategija rasti

Industrija animiranega filma v Sloveniji je odličen primer, kako pomembna so za uspeh področja mednarodna sodelovanja. Na srečo se regionalne platforme in koprodukcijske mreže širijo.


  • Kot smo že omenili, CEE Animation ponuja profesionalni “dom” ustvarjalcem in producentom animiranega filma iz srednje in vzhodne Evrope ter pomaga projektom pridobiti vidnost, partnerje in financiranje. Letošnji posebni dogodek, CEE Animation Conference GO!2025, je bil ključni trenutek za povezovanje vodilnih strokovnjakov iz filmskih skladov, produkcijskih studiev, programskih ekip festivalov, izobraževalnih ustanov in raziskovalcev, ki so razpravljali o možnostih ustanovitve sklada za skupni razvoj ter o izjavi o zeleni animaciji za celotni sektor.


  • Mednarodne koprodukcije so v porastu in slovenskim studiem omogočajo dostop do večjih proračunov, distribucijskih mrež in specialističnih znanj, zlasti na področju stop-motion animacije, oblikovanja zvoka in hibridnih 2D/3D produkcijskih tokov. Zgodbe iz čarobnega vrta so odličen primer. Pri produkciji so sodelovali slovenski studio ZVVIKS, MAUR Film (CZ), Artichoke (SK) in Vivement Lundi ! (FR).


  • Projekti studiev Finta Film in Invida vse bolj vključujejo čezmejno sodelovanje.


  • Sodelovanje na festivalih, kot so Animafest Zagreb, Supertoon, Anifilm, na strokovnih dogodkih v sosednjih državah ali državah v regiji, kot je When East Meets West, ter na ljubljanskem festivalu Animateka še naprej povezuje slovenske ustvarjalce s širšo strokovno skupnostjo.


Z izjemo CEE Animation so številne od teh vezi pogosto neformalne ali vezane na posamezne projekte. Nadaljnji razvoj strateških pristopov, vključno s skupnimi shemami usposabljanja, mentorstva in čezmejnimi studijskimi centri, tako ostaja ključnega pomena za krepitev zmogljivosti celotne regije.


Zapiranje vrzeli: usklajevanje strukturnih dejavnikov za bolj tekoče delovanje

Kljub napredku na poti do popolne profesionalizacije obstaja več strukturnih dejavnikov. Že poskus njihovega orisa pokaže, kako prepleteni so v scenariju, ki potrjuje, da lahko premik na enem področju povzroči premik na drugem, če sta le prisotni volja in zagon.

Prvi dejavnik je financiranje. Pred nekaj leti je animiranemu sektorju uspelo pri Slovenskem filmskem centru (SFC) vzpostaviti animacijo kot ločeno kategorijo za financiranje z vnaprej določeno vsoto, namenjeno različnim fazam podpore animiranemu filmu: razvoju scenarija, razvoju projekta in produkciji. Kljub tej pomembni spremembi v pravo smer sredstva, ki so na voljo, ne zadostujejo za celovečerne animirane filme ali podporo animiranim serijam, ki bi jih producirali vsako leto. V tem sistemu financiranja so manjšinske koprodukcije še vedno težko izvedljive, večinske pa praktično nemogoče.

Poleg tega stalne programske težave na nacionalni radioteleviziji RTV Slovenija omejujejo možnosti za povečanje naročil za domačo animirana dela ali njihovo pogostejše predvajanje. Glede na bogate potenciale za vsebine otroških in kulturnih programov bi podpora več kot desetim projektom letno bistveno vplivala na sektor. Treba je poudariti, da je RTV Slovenija koproducirala številne najnovejše uspešne animirane filme, vključno s Steakhouse in Tri tičice.


Majhen obseg produkcije je hkrati simptom in vzrok krhkosti sektorja. Letno nastane le peščica animiranih kratkih filmov, celovečerni filmi in serije pa so redkost. Zaradi pomanjkanja kontinuitete je skoraj nemogoče ustvariti stabilne zaposlitve, pritegniti naložbe ali diplomantom ponuditi jasne karierne poti. Posledično se številni nadarjeni mladi animatorji preusmerijo v oglaševanje, igričarstvo ali preprosto zapustijo državo.

Zaradi majhnega domačega trga in omejenih možnosti distribucije so slovenski producenti prisiljeni iskati koproducente v tujini in pogosto tekmovati v zahtevnih mednarodnih okoljih, pri čemer pa nimajo strukturne podpore, ki je na voljo njihovim kolegom iz večjih držav.

Trenutni sistem, čeprav poln ustvarjalnosti, ostaja krhek – prepogosto ga vzdržujeta zanos in vztrajnost posameznikov, ne pa skupni dolgoročni načrt, utemeljen na stabilnih institucijah in strateški usklajenosti.

Kako naprej? Od sanjarjenja do produkcijskih tokov

Če naj slovenska animacija uspeva ne le kot umetniška forma, ampak tudi kot sektor, strokovnjaki s področja vidijo prioritete v naslednjih nalogah:

1. Razvoj nacionalne strategije animiranega filma, v sodelovanju z DSAF, SFC in ustvarjalci samimi.

2. Razvoj karierne poti: strukturirane prakse, pripravništva in sheme mobilnosti, ki bodo pomagale diplomantom pri prehodu v trajno in vzdržno zaposlitev.

3. Izboljšano sodelovanje z RTV Slovenija s pomočjo oblikovanja spodbud za predvajanje slovenske animacije, predvsem vsebin za otroke in kulturnih vsebin.

4. Podpora studijski infrastrukturi, investicije v skupne prostore za zvok, montažo, CGI in hibridne animacijske tehnike.

5. Nadaljnja internacionalizacija, ne le z udeležbo na festivalih, temveč tudi s ciljno usmerjenimi koprodukcijami, čezmejnimi rezidencami in izobraževalnimi izmenjavami, ki povečujejo tržni doseg, širijo kompetence ter udeležbo v strokovnih mrežah.


Naštete prioritete so zbrane iz javnih izjav in strategij DSAF in Slovenskega filmskega centra, iz sektorskih priporočil z delavnic CEE Animation in primerljivih praks v sosednjih državah (Avstrija, Hrvaška, Italija, Nemčija), pa tudi iz povratnih informacij slovenskih animatorjev in producentov v intervjujih in festivalskih panelnih razpravah (npr. AnimatekaPRO, Festival slovenskega filma).


Matija Šturm vidi implementacijo mednarodne nagrade za skupni razvoj animiranega filma kot prvi korak pri ustvarjanju potrebnih spodbud za napredek sektorja, ne le v Sloveniji, ampak regionalno in mednarodno. Po nedavni CEE Animation Conference GO!2025 se združenja animiranega filma, producenti in nacionalni filmski centri približujejo uvedbi tega novega mednarodnega mehanizma.


Zaključek: od ključnih kadrov do kontinuitete

Tako kot pri animaciji – pa naj gre za stop-motion ali 2D animacijo – kjer se posamezni kadri pri ustvarjanju mehkega in realističnega gibanja opirajo na tiste, ki so pred in za njimi, lahko koordinirana prizadevanja služijo kot model za širši makrokozmos sektorja animiranega filma v Sloveniji. S strateškim usklajevanjem, ohranjanjem zagona in premišljenimi mehanizmi se lahko posamezni uspehi povežejo v usklajen in odporen sistem.

V letu 2025 se je slovenski animirani film znašel v ključnem kadru. Drzno pripovedovanje zgodb, izpiljena tehnika in rastoče mednarodno občinstvo dajejo področju izjemen potencial. A profesionalizacija se ne more zanašati zgolj na zanos – zahteva premišljeno politiko, usmerjene naložbe in integracijo institucij.

Zdaj je trenutek, da slavimo dosežke, opozorimo na vrzeli in zgradimo strukture, ki bodo animaciji v Sloveniji omogočile ne le obstoj, ampak tudi razcvet. Za ustvarjalce, katerih ideje potrebujejo gibanje, za občinstvo, ki si zasluži izjemne zgodbe, in za nacionalno kulturno pokrajino, pripravljeno na preskok s skice na platno.

O članku

Besedilo je nastalo v letu 2025 v okviru javnega naročila “Razvoj in nadgradnja informacijskih portalov Ministrstva za kulturo za prehod na platformo e-Kultura”, pri katerem društvo Ljudmila, laboratorij za znanost in umetnost, sodeluje z zavodom Motovila, centrom za spodbujanje sodelovanja v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih.

Glej tudi

Zunanje povezave

Retrieved from "https://www.culture.si/w/index.php?title=Med_sličicami:_slovenski_animirani_film_v_letu_2025&oldid=382112"
Cookies help us deliver our services. By using our services, you agree to our use of cookies.
More information