Ključna podpora evropski AV krajini
MEDIA, ki v letu 2026 praznuje 35. obletnico, je skozi leta postala sinonim za evropsko sodelovanje v filmskem sektorju. Sprva samostojen program EU je od leta 2014 del Ustvarjalne Evrope, osrednjega programa EU za podporo kulturnemu in ustvarjalnim sektorjem. Že njegovo ime, ki je francoska kratica za Mesures pour Encourager le Développement de l’Industrie Audiovisuelle (Ukrepi za spodbujanje razvoja avdiovizualne industrije), pove, da naslavlja izzive, s katerimi se sooča avdiovizualni sektor.
Evropa je kulturno in jezikovno raznolika, a jo hkrati zaznamuje razdrobljenost, ki jo ustvarjajo številni jeziki, majhni nacionalni trgi, različni produkcijski pogoji in omejene distribucijske možnosti. Danes se evropski AV sektor sooča tudi z vplivom umetne inteligence, močno konkurenco globalnih studiev in tehnoloških velikanov ter spremembami v navadah občinstev, ki sta jih prinesli pandemija in digitalizacija.
Na globalni ravni so majhni nacionalni trgi, kot je Slovenija, zanemarljivi, nacionalna sredstva pa ne zadoščajo za razvoj konkurenčnih del, ki bi se uspešno prebila na mednarodne trge. Prav tako so, kot poudarja direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar, večinoma namenjena razvoju in produkciji, medtem ko promocija, distribucija in prikazovanje ostajajo izziv.
Od ideje do občinstev
MEDIA pokriva celotno vrednostno verigo: od razvoja AV del (igranih, dokumentarnih in animiranih filmov, serij, videoiger in potopitvenih vsebin), produkcije na mednarodni ravni (TV in spletnih vsebin), distributerjev, festivalov, kinematografov do razvoja občinstev. Sredstva niso usmerjena le v nastajanje evropskih AV del v kakovostnih pogojih, temveč tudi v njihovo vidnost, kroženje in dostopnost. Program prav tako podpira usposabljanja in razvoj talentov, inovativna orodja in poslovne modele, razprave o AV politikah ter dejavnosti ozaveščanja. Evropski AV sektor tako lahko ostaja raznolik, konkurenčen in odporen.
Danes je MEDIA prepoznavna evropska »blagovna znamka«, ki uspešno izpolnjuje svoje poslanstvo: da evropske zgodbe popelje prek nacionalnih meja. Filmi in serije, ki so prejeli podporo programa, dosežejo bistveno več držav kot primerljiva dela brez podpore: približno 10 držav več po televiziji, 7 več v kinih in 3 več na platformah videa na zahtevo. Zaradi spodbujanja sodelovanja med državami z nizko in visoko avdiovizualno produkcijsko zmogljivostjo se zmanjšujejo razlike med njimi in odpirajo vrata za dela v manj govorjenih evropskih jezikih. Veliko zgodb o uspehu pa se začne tam, kjer se začne vsak film – pri ideji in producentu, ki ji pomaga v svet.
Razvoj projektov
Čeprav ustvarjanje filma pogosto enačimo s snemanjem, se razvoj filmskega projekta začne bistveno prej in je najtežji del v celotnem procesu ustvarjanja. Poleg razvoja zgodbe in scenarija vključuje raziskavo teme in vizualnega pristopa ter izbor avtorske in igralske ekipe. Producent mora že v začetni fazi poiskati koproducente, partnerje in financerje, oblikovati strategijo za produkcijo, festivalsko in distribucijsko pot filma. Prav tako je pomemben razmislek o ciljnih občinstvih in promociji filma.
Marsikateri filmski projekt tako sploh ne pride do snemanja, kaj šele projekcije. Razvoj je zato eno ključnih področij podpore programa MEDIA, ki poskrbi, da je tveganj v tem občutljivem procesu manj. Po podatkih študije Evropske komisije (2025) je bilo dokončanih 29 % podprtih naslovov – številka morda deluje skromno, vendar je nad tržnim povprečjem. Tudi v izredno konkurenčnem sektorju video iger je opazen uspeh, saj na trg pride kar tretjina podprtih video iger. Razvojne podpore so zasnovane tako, da krepijo zmogljivosti producentov in jim omogočajo postopno rast: od sodelovanja pri mednarodni koprodukciji posameznega filma do mednarodno konkurenčnih produkcijskih hiš.
Nastajanje skupnih evropskih zgodb
Pri razvoju evropske koprodukcije je posebna pozornost posvečena mednarodnemu potencialu filma in grajenju partnerstev. Delež evropskih koprodukcij s podporo MEDIA se je od leta 2014 dvignil s 36 % na kar 84 % v letu 2023; nastajajo torej zgodbe, ki odražajo skupno identiteto in izkušnje ter zato nagovorijo marsikaterega evropskega gledalca. Ena takšnih je dokumentarec Fiume o morte! Igorja Bezinovića, ki je med drugim prejel tudi evropskega oskarja in pri katerem je poleg hrvaškega in italijanskega producenta sodeloval slovenski studio Nosorogi.
Mednarodno sodelovanje je sicer posebno pomembno za države z majhno AV zmogljivostjo, kot je Slovenija, saj filmom odpira pot izven omejenega nacionalnega trga, domačim producentom in ustvarjalcem pa omogoča izmenjavo praks in dostop do novih znanj, občinstev, dodatnih virov financiranja in partnerjev.
Po drugi strani mednarodno povezovanje zahtevajo tudi nekatere filmske zvrsti; pri animaciji, kjer se ustvari od štiri do šest sekund filma na dan, si je nemogoče zamisliti nastanek celovečerca brez koprodukcijskega sodelovanja velikih ekip. Zgodbe iz čarobnega vrta je v klasični tehniki lutkovne stop animacije v 435 snemalnih dneh ustvarilo 16 animatorjev v štirih državah. Tako je Slovenija po 27 letih dobila drugi celovečerni animirani film z domačim soproducentom in sorežiserjem.
Rast slovenskih producentov
Pomemben korak od posameznega projekta k razvoju več projektov hkrati omogoča podpora, namenjena manjšim in srednje velikim produkcijskim hišam iz držav z nizko AV zmogljivostjo. Slovenski producenti, kot so Studio Virc, December, Nosorogi, Cvinger film, Monoo, Temporama in Senca Studio, so pogosto med prejemniki podpore, kar potrjuje, da razvijajo filme z jasno avtorsko usmeritvijo in mednarodnim potencialom. Program je tako pripomogel k profesionalizaciji slovenskega AV sektorja in razvoju producentov, ki suvereno delujejo v evropskem AV prostoru.
Korak naprej je podpora za bolj uveljavljene produkcijske hiše; tu poudarek ni le na vstopu v evropski prostor, temveč na dolgoročnem utrjevanju v njem. Filmske projekte lahko zastavljajo bolj ambiciozno, strateško, v večjem obsegu in se posvečajo svoji mednarodni konkurenčnosti. V Sloveniji so se kot uspešni producenti, ki konkurirajo državam z visoko AV zmogljivostjo, vzpostavili Vertigo, Staragara in Studio Virc. Nekateri filmi, razviti s podporo MEDIE, so naredili pomemben vtis na domače ali mednarodno občinstvo in so del prepoznavne slovenske AV produkcije.
Od prvega dokončanega slovenskega filma s podporo MEDIE, Estrellite (Vertigo), in prvih vidnejših in bolj uspešnih filmov, kot sta denimo Slovenka (Vertigo) in Cirkus Fantasticus (Staragara), so s podporo programa MEDIA nastali zvrstno in žanrsko različni filmi. Mladinski in otroški filmi Košarkar naj bo (Gustav Film), Kapa (Senca Studio) in Igrišča ne damo! (December) so navdušili otroške žirije. Dokumentarna filma Odpuščanje (Vertigo) in Zadnji ledeni lovci (FilmIT) sta pobrala glavne nagrade na mednarodnih festivalih.
Tudi kratki animirani filmi so pritegnili pozornost evropskih kritikov in občinstva. Film Babičino seksualno življenje (Studio Virc) je prejel nagrado Evropske filmske akademije za najboljši kratki film leta 2022, Kozmonavti (Finta Film), ki je bil 2026 premierno prikazan na Berlinalu, pa se je uvrstil med kandidate za isto nagrado.
Med uspešnice celovečernih igranih filmov z izrazito avtorsko poetiko nedvomno sodijo Zgodbe iz kostanjevih gozdov (Nosorogi), Odrešitev za začetnike (Monoo) in Kaj ti je deklica (Zavod SPOK), slovenski kandidati za tujejezičnega oskarja v letih 2020, 2024 in 2025. Vsi so pot do strokovnih in ljubiteljskih gledalcev našli tudi na mednarodnih festivalih.
Filmski festivali in mreže
Mednarodni festivali v življenju filma igrajo pomembno vlogo: navadno so prva stična točka filma z gledalci, hkrati pa odskočna točka za komercialno pot filma v kinematografe v različnih državah. Tam se programerjem, kritikom, žirijam, drugi strokovni in splošni javnosti lahko predstavijo tudi še neuveljavljeni avtorski glasovi in vrhunski, a komercialno morda manj obetajoči filmi. Poleg filmskih programov festivali ponujajo bogate spremljevalne programe, s katerimi razvijajo generacije občinstev, naslavljajo aktualne družbene teme in ustvarjajo skupnosti. Izrednega pomena so tudi zato, ker pogosto vključujejo koprodukcijske tržnice za filmske projekte v delu, platforme za mreženje, programe za razvoj talentov, predavanja, debate in druge industrijske dogodke za filmske strokovnjake.
Tudi zaradi podpore programa MEDIA za festivale imajo evropska občinstva dostop do širšega nabora evropskih filmov in spremljevalnih vsebin, kot so gostovanja avtorjev, retrospektive, filmskovzgojni programi ipd. Posledično sta večja njihova informiranost o evropski AV produkciji in zanimanje zanjo, njihovo oko pa je bolj izostreno in kritično. 91 filmskih festivalov, podprtih v letu 2025, s celoletnimi aktivnostmi dosega skoraj 12 milijonov gledalcev in vključuje več kot 70.000 filmskih strokovnjakov, kar priča o njihovem pomenu za AV ekosistem. Program MEDIA podpira tudi povezovanje festivalov v mreže, da si lahko izmenjajo dobre prakse, lažje poskrbijo za svoje skupnosti in odpornost v času spremenjenih navad gledalcev.
Slovenski festivali v dialogu z Evropo
V letu 2025 so prejeli podporo kar štirje filmski festivali v Sloveniji – prav toliko kot v večji in zmogljivejši Belgiji, Franciji, Italiji in Švedski –, vključeni pa so tudi v različne evropske mreže. V juniju lahko obiščemo mednarodni filmski festival Kino Otok - Isola Cinema, ki se z inovativnimi praksami posveča razvoju občinstev in vodi mrežo, ki v festivalske ekipe kot selektorje vabi mlade. Vrhunsko kratkometražno produkcijo si je mogoče ogledati na FeKKu – Festivalu kratkega filma v Ljubljani, članu Evropske mreže za filmski diskurz, pa tudi mreže ESFAA, ki pri nagrajevanju kratkih filmov angažira občinstvo. Enega najbolj relevantnih strokovnih programov za filmske profesionalce prinaša Animateka, ki v Mreži festivalov animiranega filma skrbi za skupni filmski program za otroke. Največji kulturni dogodek v državi pa je Ljubljanski mednarodni filmski festival (LIFFe), vključen v Mrežo festivalov Jadranske regije. Več o podprtih festivalih najdete v članku Mednarodni filmski festivali v Sloveniji.
Prek distributerjev do kinematografov
Še večji uspeh dosežejo filmi, ki uspejo prečkati meje države svoje produkcije in očarati občinstva v drugih državah. Promocija in kroženje evropskih filmov sta ključna cilja programa MEDIA, zato je posebna podpora namenjena mednarodni distribuciji. Zasluge za to, da v Sloveniji lahko redno gledamo evropske filme, gredo predvsem distribucijskim hišam Blitz, Cinemania, Demiurg in Fivia, ki so odkupile pravice za filme od mednarodnih prodajnih zastopnikov, zanje pripravile promocijske kampanje ter jih ponudile kinematografom in ponudnikom videa na zahtevo.
Ponudba filmov se razlikuje od kinematografa do kinematografa, vendar pa si je sodobne evropske filme zagotovo mogoče ogledati v katerem od teh, ki so člani Art kino mreže Slovenije in skrbijo za prikaz umetniških in avtorskih filmov. V združenju je trenutno 31 slovenskih kinematografov, 21 pa jih je vključenih tudi v mrežo Europa Cinemas, ki s podporo programa MEDIA od leta 1992 spodbuja prikazovanje evropskih filmov.
Z oskarjem nagrajeni norveški film Sentimentalna vrednost in druge evropske vrhunce so si tako lahko ogledali tudi filmski navdušenci zunaj večjih mest, v odročnih in majhnih slovenskih krajih, kot so Idrija, Hrastnik, Zagorje ob Savi, Rogaška Slatina in Tolmin. Poleg dostopnosti filmov je pomemben poudarek tudi na filmskovzgojnih dejavnostih kinematografov. Filmska vzgoja pa ne poteka le v okviru festivalov in kinematografov, temveč postaja del širših mednarodnih pobud, ki spodbujajo zanimanje za film pri mladih ali pa ga približujejo težje dosegljivim občinstvom.
Filmska vzgoja in razvoj občinstev
S podporo za razvoj občinstev in filmsko vzgojo program MEDIA spodbuja različne družbeno angažirane projekte, posvečene mladim, dostopnosti kulturnih vsebin, vključevanju in novim oblikam participacije. V nekaterih od teh večletnih pobud sodelujejo tudi slovenske organizacije.
Film v bolnici v različnih edicijah poteka že od leta 2017, danes pa povezuje 12 držav, tudi Slovenijo, ki jo zastopa Kinodvor. Projekt z istoimensko spletno platformo prinaša kakovostne filme in igrive spremljevalne dejavnosti različnim starostnim skupinam otrok in mladih, ki se zdravijo v bolnišnicah.
Projekt Kino X Games, v katerem sodeluje Knjižnica Šmarje pri Jelšah skupaj z organizacijami iz Francije, Italije, Belgije in Irske, uvaja konzolne in računalniške igre v kinematografe, da bi tja privabil nova, predvsem mlajša občinstva.
Kino brez ovir se osredotoča na dostopnost filmskih vsebin za ljudi z različnimi oviranostmi in povezuje Notranjski regijski park z organizacijami iz še štirih evropskih držav. Slovensko nadaljevanje projekta, ki nastaja v sodelovanju Kulturnega doma Cerknica, Kina Union Celje in Kina Linhartova dvorana Radovljica, je maja 2026 prejela nagrado SozialMarie, eno najuglednejših evropskih priznanj na področju družbenih inovacij.
V letu 2026 pa se je zaključil projekt Mladinski kino EU: Zeleni dogovor 2024–2026, pri katerem je sodeloval ZRZ EPeKa. S posebno platformo je mladim omogočal razmislek o trajnostni prihodnosti in vzpostavljal evropsko skupnost okoljsko odgovornih gledalcev.
Usposabljanja in podpora ustvarjalcem
Strokovna usposabljanja, namenjena filmskim ustvarjalcem in strokovnjakom, so ena ključnih naložb programa MEDIA v strokovni razvoj, inovativnost in odpornost avdiovizualnega sektorja. Čeprav so širši javnosti manj prepoznavna kot podpora filmom, festivalom ali distribuciji, gre za edinstven, visoko cenjen in učinkovit mehanizem podpore, ki odgovarja na konkretne potrebe sektorja. Posebna vrednost teh usposabljanj je v individualiziranem, praktično usmerjenem in sodelovalnem pristopu: udeleženci svoja znanja in veščine izpopolnjujejo pri konkretnih projektih ob podpori mednarodnih strokovnjakov, hkrati pa se povezujejo, mrežijo in vključujejo v profesionalne mreže. Profesionalci iz držav z majhno AV zmogljivostjo, med katerimi je tudi Slovenija, lahko za udeležbo pridobijo štipendijo.
Številni mednarodni filmski strokovnjaki udeležbo v programu EAVE opisujejo kot prelomno izkušnjo, izjemno pomembno vlogo pa je igral tudi pri usposabljanju slovenskih producentov, med drugim iz produkcijskih hiš December, Gustav Film, Staragara, Nosorogi, Perfo Production, Forum Ljubljana, Monoo, Studio Virc, Bela Film in Zavod SPOK. MIDPOINT je srednjeevropski program za razvoj scenarijev; študijski program MIDPOINT Feature Launch, namenjen nadarjenim filmskim ustvarjalcev, ki razvijajo svoje prve ali druge celovečerce, pa vodi mednarodno priznani slovenski filmski producent Danijel Hočevar (Vertigo), ki je prav tako član upravnega odbora Evropske filmske akademije.
CEE Animation Workshop je edino mednarodno strokovno usposabljanje s sedežem v Sloveniji – vodi ga Društvo slovenskega animiranega filma (DSAF) –, hkrati pa eno najpomembnejših evropskih usposabljanj za razvoj projektov in krepitev veščin producentov na področju animacije. Mreža CEE Animation, katere člana sta tudi DSAF in Animateka ter združuje nacionalna združenja, producente in studie s področja animacije, sicer izvaja dejavnosti za promocijo in razvoj animacije v več kot 20 državah Srednje in Vzhodne Evrope.
35 let programa MEDIA
V 35 letih je program MEDIA pomembno prispeval k razvoju evropskih talentov, spodbudil čezmejno sodelovanje in okrepil konkurenčnost evropske AV produkcije. Vrhunske evropske filme in druga avdiovizualna dela je prinesel občinstvom različnih starosti, ozadij in potreb tudi v najodročnejše kotičke Evrope ter okrepil pogoje, v katerih se lahko evropski AV ekosistem razvija, povezuje in deluje v vsej svoji kulturni in jezikovni raznolikosti.
Glej tudi
- International Film Festivals in Slovenia
- Audiovisual Training and Networking: Putting Professional Mobility in Service of Creativity
- Paving the Way for Green Animation and a Co-Development Mechanism: CEE Animation Conference GO! 2025
Zunanje povezave
- Jasna Pintarič (ur.): The Roll: Slovenian Cinema in Motion, Slovenski filmski center, 2026
- Evropska komisija: A Decade of Creative Europe, 2025
- Baza slovenskih filmov
O članku
Prispevek je maja 2026 napisala Nika Mušič v okviru javnega naročila »Razvoj in nadgradnja informacijskih portalov Ministrstva za kulturo za prehod na platformo e-Kultura«, pri katerem sodelujeta Društvo Ljudmila (vodja) in zavod Motovila (partner).