Evropska digitalna platforma Europeana
Začetki Europeane, evropske platforme za digitalni dostop do vsebin evropske kulturne dediščine, segajo v april 2005, ko je francoski predsednik Jacques Chirac skupaj s premierji Nemčije, Španije, Italije, Poljske in Madžarske naslovil pismo na takratnega predsednika Evropske komisije Joséja Manuela Barrosa. V njem so podpisniki pozvali k vzpostavitvi virtualne evropske knjižnice, ki bi evropsko kulturno dediščino prek digitalizacije približala vsem uporabnikom.
Tri leta pozneje, v novembru leta 2008, je bila kot prototip vzpostavljena Evropska mreža digitalnih knjižnic (European Digital Library Network oziroma EDLnet), ki se je pozneje preoblikovala v Europeano. Europeana, ki jo Evropska komisija financira v okviru instrumenta za povezovanje Evrope (IPE), danes vsem uporabnikom svetovnega spleta ‒ delavcem v kulturi, navdušencem nad kulturno dediščino, različnim strokovnjakom, raziskovalcem, umetnikom ali novinarjem ‒ omogoča dostop do več kot 50 milijonov enot. Med temi najdemo:
- več kot 33 milijonov vnosov fotografskega in slikovnega gradiva,
- več kot 27 milijonov besedilnih vsebin,
- več kot 1 200 000 zvočnih vsebin (glasbenih in tudi drugih zvočnih posnetkov)
- več kot 360 000 videov, med njimi tudi precej zgodovinskih posnetkov,
- in več kot 8000 3D modelov arheoloških najdb, zgradb in drugih kulturno-zgodovinskih artefaktov.
Vsebine za Europeano je do sedaj prispevalo že več kot 3000 evropskih ustanov (muzejev, galerij, knjižnic, arhivov, gledališč pa tudi nevladnih organizacij), med katerimi najdemo nizozemski Rijksmuseum, Britansko knjižnico in francoski muzej Louvre. Institucije sicer z Europeano ne sodelujejo neposredno, temveč prek nacionalnih agregatorjev, ki od posameznih organizacij zbirajo vsebine in podatke, jih temeljito preverijo, jim dodajajo metapodatke, kot je geolokacija, in jih povezujejo z drugim gradivom in podatkovnimi zbirkami prek povezanih oseb, krajev ali tem. Vsi agregatorji Europeane so člani Foruma agregatorjev Europeane (EAF), mreže nacionalnih, regionalnih, področnih in tematskih agregatorjev, ki si med drugim prizadevajo za izmenjavo znanja in najboljših praks, ki podpirajo agregiranje in izmenjavo podatkov z Europeano.
Uporabniška izkušnja, kuriranje vsebin in stik z uporabniki
Da lahko uporabniki in uporabnice lažje in hitreje najdejo material, ki ga iščejo, jim spletna platforma Europeana omogoča iskanje prek številnih filtrov, denimo glede na temo, glede na vrsto medija, glede na dovoljenja za uporabo, pa tudi glede na to, iz katere države ali organizacije izvirajo posamezni vnosi in v kakšnem jeziku so. Rezultate je mogoče filtrirati tudi glede na tehnične lastnosti, npr. glede na barvo, orientacijo slike, velikost dokumenta, format ali licenco.
Europeana uporabo vsebin spodbuja tudi z različnimi načini izpostavljanja posameznih vnosov ali tematskih fokusov. Eden od načinov izpostavitve so zbirke vnosov, ki jih združuje posamezna tema, denimo časopisi, fotografija, vojne, arheologija, moda, umetnost ali migracije. Posebne zbirke združujejo tudi vsebine iz posameznih stoletij. Med zbirkami najdemo tudi tematske galerije, ki po tematskih ključih združujejo slikovno gradivo: posamezne galerije se med drugim osredotočajo na prvomajska praznovanja v 20. stoletju na Madžarskem, na zgodovino koruze, na upodobitve samorogov ali na ženske na kolesih. Poleg zbirk pa lahko na Europeani najdemo tudi razdelek »Zgodbe«, ki prinaša članke o različnih zgodovinskih in kulturnih temah, tudi ti članki pa so obogateni s slikovnim gradivom. Članki, ki jih ustvarjajo predstavniki posameznih sodelujočih organizacij ali predstavniki Fundacije Europeana, se denimo ukvarjajo z začetki baroka na Hrvaškem, zgodovino počitniških vikendov v sovjetski Estoniji, življenjem in delom nemške umetnice Käthe Kollwitz, reprezentacijo LGBTQ+ skupnosti na fotografijah in v filmu v 20. stoletju, pa tudi s predstavitvijo Chemnitza in Nove Gorice kot evropskih prestolnic kulture 2025. Zgodbe, ki so objavljene na platformi Europeana, lahko uporabniki prejemajo tudi prek rednega novičnika, na katerega se je mogoče prijaviti na spletni strani.
Poleg izpostavljanja posameznih zbirk, galerij in zgodb Europeana organizira tudi različne projekte in dejavnosti, v katerih lahko sodelujejo uporabniki in uporabnice. Eden od takih projektov je denimo natečaj za najboljšo kratko zgodbo ali pesem na temo podnebnega aktivizma, pri čemer morajo avtorjem kot navdih služiti vsebine s portala. Portal organizira tudi mesečno spletno delavnico kreativnega pisanja, na kateri udeleženci in udeleženke navdih prav tako črpajo iz Europeaninih vsebin, in prireja vsakoletni festival digitalnega pripovedništva. Posebej se posveča pedagoškim delavcem, za katere med drugim pripravljajo učne načrte, ki so razporejeni glede na temo, jezik in učno stopnjo. Uporabnikom pa je na voljo tudi odprtokodni aplikacijski programski vmesnik (API), ki ga lahko med drugim uporabljajo razvijalci videoiger.
Da platforma Europeana služi svojemu namenu, nam pove podatek, da jo obišče preko 15 000 obiskovalcev dnevno, novice in vsebine pa Europeana seveda širi tudi prek socialnih omrežij, kot so Facebook, Instagram, Bluesky, Pinterest in LinkedIn.
Slovenske sodelujoče organizacije
V Sloveniji je skrb za Nacionalni agregator e-vsebin s področja kulture prevzela Narodna in univerzitetna knjižnica, ki zagotavlja razvoj in vzdrževanje storitve, ki jo financira Ministrstvo za kulturo. Med partnerji, ki prispevajo metapodatke v agregator in ga na ta način izgrajujejo, je več kot 130 slovenskih organizacij, med katerimi najdemo številne muzeje (Muzej novejše zgodovine Slovenije, Narodni muzej Slovenije, Muzej in galerije mesta Ljubljane, Slovenski etnografski muzej, Gorenjski muzej …), arhive (Arhiv Republike Slovenije ter različni mestni oziroma pokrajinski arhivi), galerije (Narodna galerija, Moderna galerija, Galerija Božidar Jakac …), knjižnice (Mariborska knjižnica, Mestna knjižnica Kranj, Mestna knjižnica Ljubljana …) in gledališča (Mestno gledališče ljubljansko, Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana, Prešernovo gledališče Kranj, Gledališče Glej …). Dve organizaciji, ki prispevata materiale, povezane s Slovenijo, sta tudi zamejski: to sta Slovenska narodna in študijska knjižnica ter Slovensko stalno gledališče v Trstu. Med organizacijami prav tako najdemo nekatere zavode (Zavod Imaginarni, Zavod za slepo in slabovidno mladino, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Javni zavod Turizem Bohinj), festivale (Pomurski poletni festival, Festival Borštnikovo srečanje), medije (RTV Slovenija, Časnik Večer), pa tudi Statistični urad Republike Slovenije, Urbanistični inštitut, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, produkcijsko hišo Carmina Slovenica ter Kulturni in kongresni center Cankarjev dom. Pomemben prispevek predstavljajo tudi organizacije, ki skrbijo za spletne arhive sodobne umetnosti, kot so Slovenski glasbenoinformacijski center (SIGIC), portal slovenskega gledališča Sigledal.org in portal Ministrstva za kulturo za mednarodno sodelovanje Culture.si.
Slovenske vsebine na Europeani
Skupno so slovenske organizacije prispevale že več kot 466 000 vsebin. Med temi prednjačijo besedila (več kot 369 000 vnosov), sledijo slikovno in fotografsko gradivo (več kot 88 000 vnosov), video vsebine (več kot 7800 vnosov), 3D modeli (več kot 290 vnosov) in zvočne vsebine (več kot 130 vnosov). Med besedilnimi vnosi najdemo širok nabor nekdanjih slovenskih časopisov, kot so Slovenski narod, Slovenski gospodar, Edinost, Laibacher Zeitung, Kmetijske in rokodelske novice in drugi, pa tudi mnoge notne zapise in rokopise, mdr. zapise Srečka Kosovela. Med slikovnim in fotografskim gradivom je mdr. precej dobro zastopano fotografsko gradivo, ki prikazuje arhitekturno (še predvsem secesijsko) dediščino Ljubljane, prav tako pa je med slovenskimi fotografskimi vsebinami mogoče najti mnoge druge zgodovinske fotografije, denimo v povezavi s prvo svetovno vojno. Prav tako lahko dober zgodovinski uvid omogočijo video prispevki, ki so v veliki meri nastali v okviru oddaj RTV Slovenija: poleg starejših prispevkov o različnih vidikih slovenske družbe so mnoge video vsebine povezane tudi z razmeroma aktualnim dogajanjem v polju slovenske kulture. Manjša, a vendar informativna je tudi zbirka 3D modelov, ki nam omogočajo, da si iz različnih kotov ogledamo vrsto baročnih kipov, množico najlepših dosežkov iz zgodovine slovenske arhitekture, pa tudi denimo tradicionalno nošo slovenskih kurentov in izbor slovenskih spomenikov (spomenik Alme Karlin v Celju, Prešernov spomenik v Kranju, Titov spomenik v Velenju idr.). Na ogled je tudi nekaj primerov slovenskega kiparstva iz 19. ter 20. stoletja.
Najmanj obsežna je zbirka zvočnih posnetkov: ta obsega nekaj etnoloških posnetkov s terena, v katerih se sogovorniki spominjajo različnih vidikov slovenske preteklosti, in pa zbirko terenskih posnetkov, na katerih so pesmi večinoma ljudskega ali ponarodelega izvora.
Fotografska zbirka Culture.si
V fotografski zbirki portala Culture.si, ki je del Europeane, je več kot 4200 fotografij. Zbirka obsega fotografije slovenske arhitekturne dediščine in sodobnih slovenskih arhitekturnih dosežkov (ljubljanska džamija, vitanjski KSEVT …), množico fotografij osrednjih in alternativnih slovenskih kulturnih institucij (muzeji, galerije, knjižnice, kinematografi, glasbena prizorišča …) ter širok nabor fotografij s slovenskih festivalov z vseh umetnostnih področij (Druga godba, Svetlobna gverila, Exodos, Fronta, Festival slovenskega filma, Seviqc Brežice, Pranger, Rdeče zore, Grafični bienale Ljubljana, Dnevi poezije in vina, FeKK, Liffe, Animateka, Teden slovenske drame in drugi). Poleg tega zbirka obsega tudi fotografije nekaterih slovenskih še obstoječih ali že nekdanjih medijev (Tribuna, HRUPmag, Literatura), založb, inštitutov, kolektivov ter portretov posameznih umetniških ustvarjalcev ali intelektualcev (npr. Mladen Dolar, Jani Kovačič, Igor Lumpert, Jasmina Cibic in drugi). V zbirki je mogoče najti tudi nekaj reprezentativnih fotografij z večjih slovenskih mednarodnih projektov in gostovanj (častno gostovanje na knjižnem sejmu v Frankfurtu, udeležba na sejmu v Bologni, evropska prestolnica kulture leta 2025).
Da so metapodatki obsežne zbirke fotografij na portalu Culture.si urejeni in se lahko agregirajo na Nacionalnem agregatorju ter posledično na platformi Europeana, je poskrbela razvijalska ekipa portalov Culture.si in Kulturnik z društva Ljudmila. Tako je danes širši javnosti dostopen tudi naš prispevek k dediščini sodobne umetnosti, od arhitekture do novih medijev, od skulpture do stripa, od koncertnih plakatov pa do fotografij predstav sodobnega plesa in gledališča, na Europeani!