Ustvarjalna Evropa 2024

Slovenski odtisi v evropskem kulturnem prostoru

Mateja Lazar, Sabina Briški Karlić, Nika Mušič

Edini program EU, v celoti posvečen kulturi in filmu

Ustvarjalna Evropa je edini specializirani program Evropske unije, namenjen podpori kulturnih, ustvarjalnih in avdiovizualnih sektorjev. Umetnikom, producentom, organizacijam in institucijam omogoča, da soustvarjajo projekte, dosegajo širša občinstva ter se vključujejo v evropske mreže in mednarodne izmenjave. Hkrati spodbuja razvoj inovativnih, kulturno in jezikovno raznolikih praks, ki odgovarjajo na sodobne družbene, digitalne in okoljske izzive.

Program je razdeljen na tri vsebinske sklope, ki tvorijo edinstveno evropsko platformo za trajnosten, vključujoč in digitalno usmerjen razvoj ustvarjalnosti. Sklop Kultura podpira vse kulturne in ustvarjalne sektorje razen AV (na primer uprizoritvene umetnosti, knjigo, kulturno dediščino …). Sklop MEDIA, ki je namenjen filmskemu in AV sektorju, omogoča razvoj AV projektov, distribucijo, promocijo, strokovna usposabljanja itd. Medsektorski sklop pa spodbuja sodelovanje med različnimi sektorji in podpira tudi sektor novičarskih medijev.

Slovenija v Ustvarjalni Evropi dosega nadpovprečne rezultate – tudi leto 2024 ni izjema! Slovenske organizacije so bile uspešne na razpisih vseh treh sklopov, bodisi v vlogi vodje projektov bodisi kot partnerske organizacije. Ustvarjalna Evropa je izjemno pomemben mehanizem za uveljavljanje slovenskih akterjev v evropskem kulturnem prostoru.

Izjemni dosežki slovenskih organizacij

Slovenske organizacije so v letu 2024 znova presegle rezultate preteklih let: kar 55 različnih organizacij v vlogi vodje ali partnerja sodeluje v 53 projektih. Na razpisih vseh treh programskih sklopov Ustvarjalne Evrope so prejele 62 podpor EU v skupni višini 7,4 milijona EUR, kar predstavlja pomembno investicijo v domači ustvarjalni in kulturni ekosistem. Celotna vrednost podpore EU za vse projekte, v katerih sodeluje Slovenija, znaša sicer okoli 17,3 milijona EUR.

Novi poudarki, nove koordinate

V letu 2024 je odlična zastopanost Slovenije v Medsektorskem sklopu dodala pomembno dimenzijo večletnim nadpovprečnim slovenskim uspehom v podprogramih Kultura in MEDIA. Slovenija kljub svoji majhnosti uspešno razvija evropske projekte na presečišču medijev, kulture in novih tehnologij. Podprti projekti odražajo premišljeno vključevanje slovenskih akterjev v soustvarjanje prihodnosti, ki jo zaznamujejo medsektorsko povezovanje in digitalne inovacije.

Če so v preteklosti Slovenijo v programu skoraj izključno zastopale organizacije s sedežem v Ljubljani, danes zemljevid Ustvarjalne Evrope za Slovenijo izgleda precej drugače. 66 sodelujočih organizacij (med katerimi so tudi pridruženi partnerji brez podpore EU) najdemo tudi izven Ljubljane – v Mariboru, Kranju in Kopru, pa tudi v manjših krajih, kot so Trbovlje, Velenje, Vojnik, Murska Sobota, Nova Gorica, Črni Vrh nad Idrijo, Dob pri Domžalah. Prvič so se na zemljevid vrisali Cerknica, Dobrovo v Brdih, Jesenice, Lenart, Podgorje pri Slovenj Gradcu, Radomlje, Slovenska Bistrica, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah in Zagorje ob Savi. Tako kraji, ki smo jih redkeje srečali v evropskem kontekstu, postajajo soustvarjalci mednarodnih kulturnih izmenjav.

Poleg občutne decentralizacije je zanimiva značilnost rezultatov za leto 2024 tudi večja zastopanost javnih zavodov, kar pomeni, da se evropsko povezovanje uspešno vključuje tudi v institucionalne strategije razvoja kulture. Med 66 organizacijami jih je skoraj polovica javnih zavodov (30), sledijo nevladne organizacije (23), ki so doslej vedno prednjačile, v manjšem številu so zastopana podjetja (11). Raznovrstnost statusov dokazuje, da je program dostopen in potreben tako za mikro organizacije kot največje nacionalne kulturne institucije.

Razpršenost po sektorjih

Projekti, v katerih sodelujejo slovenske organizacije, pokrivajo širok spekter kulturno-umetniških področij. Med 62 podporami EU izstopajo predvsem film in avdiovizualne dejavnosti (16 podpor), uprizoritvene umetnosti z glasbo (11) ter kulturna dediščina (10). Pomembno mesto zasedajo interdisciplinarni projekti (7), knjiga (7) in novičarski mediji (4), medtem ko so multimedija in nove tehnologije, oblikovanje in uporabne umetnosti ter arhitektura zastopani z dvema oz. eno podporo.

Vendar pa število podpor ne odraža nujno tudi finančnega obsega pridobljenih podpor po posameznih področjih. Največ sredstev so pridobili projekti s področja uprizoritvenih umetnosti vključno z glasbo (1,52 milijona EUR), sledijo film in AV projekti (1,37 milijona EUR), knjiga (1,22 milijona EUR) ter interdisciplinarni projekti (1,18 milijona EUR). 10 podpor za kulturno dediščino znaša skupaj 750.504 EUR, podoben znesek – 700.000 EUR – pa na področju arhitekture predstavlja zgolj ena podpora za evropsko platformo.

Kultura: sodelovanje in povezovanje

Sklop Kultura je osrednji mehanizem podpore za različne umetniške in kulturne prakse – od vizualnih umetnosti in glasbe do kulturne dediščine in knjige. Leta 2024 je bilo podprtih 39 slovenskih organizacij, ki so vključene v 34 projektov. Slovenskim organizacijam je bilo v tem sklopu dodeljenih 41 podpor EU v skupni višini 5,4 milijona EUR.

Projekti evropskega sodelovanja: Slovenija na tretjem mestu

Najobsežnejši delež proračuna Kultura je namenjen Projektom evropskega sodelovanja (COOP), na katerem je Slovenija lani blestela. Na razpis je prispelo rekordnih 963 prijav, neodvisni ocenjevalci pa so med 935 upravičenimi izbrali 159 projektov, med katerimi je 11 projektov s slovenskim vodjo! S tem se Slovenija uvršča na tretje mesto po številu projektov, ki jih vodi, pred njo sta samo še Italija (21) in Belgija (13). Podprtih je bilo sicer kar 35 slovenskih organizacij, ki v vlogi vodje ali partnerja sodelujejo v 30 projektih in so ustvarile 137 mednarodnih povezav s 33 evropskimi državami. Slovenija je na tem razpisu pridobila 3,8 milijona EUR podpore EU – Komisija ji je tako namenila kar 6,3 % razpoložljivih sredstev!

Projekti s slovensko udeležbo tematsko naslavljajo različne sodobne izzive. Za zagotavljanje dostopnosti in vključevanja ranljivih skupin si na primer prizadevata projekta pod vodstvom Fakultete za dizajn (Multisensory Art)Italic text in Zavoda Aspira (ArtElevate)Italic text. Podobnim vsebinam se posvečajo tudi projekti, v katerih kot partnerji sodelujejo Mariborska knjižnica (Heroes Unleashed), ZRZ EPeKa (Roma Soul Food) in Zavod Risa. Veliko projektov poudarja vlogo kulture pri duševnem zdravju in dobrobiti, denimo Festival SPA pod vodstvom Bunkerja ter projekta, v katerih sta kot partnerja vključena Društvo Asociacija (CARE – Culture for Mental Health) in Mestna knjižnica Kranj (Libraries of Emotions for Good).

Pomembna vsebinska težišča predstavljajo tudi digitalna preobrazba in umetna inteligenca (npr. v projektih pod vodstvom Inštituta za transmedijski dizajn in Zavoda Innovato) ter okoljska trajnost in ekologija (npr. v projektih pod vodstvom Društva Trajna in Lutkovnega gledališča Ljubljana). Več projektov raziskuje različne oblike kulturne dediščine in lokalne identitete (npr. projekti, v katerih kot partnerji sodelujejo ZRC SAZU, Zavod Carnica, Center Rog in Gornjesavski muzej Jesenice), uporablja umetnost kot orodje za participacijo in družbeni dialog (partnerji Društvo ZIZ, KD IGLU, Kulturno umetniško društvo Mota, Javni zavod mladi Zmaji in TiPovej!) ali pa umetnost povezujejo z izobraževanjem in razvojem mladih občinstev (partnerja Mestna knjižnica Ljubljana in Pionirski dom). Ne glede na vsebinski fokus pa sta ključna horizontalna elementa pri vseh projektih mednarodno sodelovanje in vzpostavljanje trajnih partnerstev.

Kroženje evropskega leposlovja

V letu 2024 sta bila v okviru razpisa Kroženje evropskega leposlovja (LIT) izmed 42 izbranih projektov, v katerih sodeluje 57 založb iz 24 držav, izbrana tudi projekta slovenskih založb VigeVageKnjige in Miš d.o.o.

S projektom Word: Enhancing European Graphic Novel Perception, Circulation and Market Development se založba VigeVageKnjige osredotoča na izdajanje kakovostnih grafičnih romanov in njihovo širše kroženje. Podpora EU v višini 200.000 evrov bo omogočila celostno promocijo in tematske dogodke, s katerimi založba povečuje vidnost te literarne zvrsti, ter sistematične ukrepe za izboljšanje razmer na trgu – npr. organizacijo festivala grafičnih romanov, udeležbo na sejmih, izobraževanje knjižničarjev.

Projekt HIA – Here I am! založbe Miš d.o.o. prinaša skrbno izbran nabor romanov za najstnike, ki se neposredno dotikajo vprašanj, s katerimi se mladi srečujejo danes. V ospredju so družbeno relevantne teme – od duševnega zdravja, vojne in izkušnje beguncev do socialne neenakosti in podnebne krize –, pri čemer pripovedi kljub težkim temam pogosto ohranjajo optimističen ton ter poudarjajo možnosti za okrevanje, solidarnost in nove začetke. S podporo EU v višini 70.230,31 evrov bo Miš izdala dela, ki večinoma prihajajo iz manj govorjenih jezikov – hrvaškega, nizozemskega, danskega, norveškega, portugalskega in ukrajinskega.

Evropske platforme

Evropska komisija je v letu 2024 izbrala 19 evropskih platform, ki spodbujajo mednarodno prepoznavnost uveljavljajočih se ustvarjalk in ustvarjalcev in jih bo sofinancirala v obdobju od leta 2025 do 2029. Vodje platform prihajajo iz osmih držav, med njimi kar dve iz Slovenije – kar je izjemen dosežek v evropskem merilu!

Pesniška platforma VERSOPOLIS – Where Poetry Lives, ki jo vodi Zavod Beletrina in v kateri sodeluje še 33 članov iz 29 držav, ponuja priložnosti za mlade evropske pesnike in podpira njihovo mobilnost z organizacijo gostovanj na evropskih literarnih festivalih. Skupna podpora EU znaša več kot 2,6 milijona EUR, od tega 667.577 EUR za leto 2024.

Platformo LINA – Learn, Interact, and Network in Architecture koordinira Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, v njej pa sodeluje še 30 članov iz 24 držav. Platforma, ki podpira mlade arhitekte in spodbuja trajnostne prakse v načrtovanju in gradnji, je prejela skupno 2,8 milijona EUR podpore, od tega 700.000 EUR za leto 2024.

Slovenski člani ostalih evropskih platform so še Zavod En–Knap (plesna platforma Aerowaves), Društvo Asociacija (Culture&Health – umetnost na presečišču kulture, zdravja in socialnega sektorja), Center Rog (Craftwork 4.O – obrt in izdelovalništvo), SIGIC (Exchange – popularna glasba), Kino Šiška (Liveurope – koncertna prizorišča; UPBEAT – glasbeni showcase festivali), Goga in Zavod Beletrina (CELA – literatura in založništvo).

MEDIA: prodornost slovenskih avdiovizualnih ustvarjalcev

Slovenski AV sektor je v letu 2024 znova dokazal svojo ustvarjalno moč in mednarodni doseg. 12 slovenskih AV organizacij sodeluje pri 16 projektih. S podporo EU v vrednosti 1,3 milijona EUR njihovi projekti utrjujejo razvoj, distribucijo in promocijo kakovostnih evropskih vsebin ter gradijo mostove med ustvarjalci, občinstvi in trgi.

Koprodukcije z evropskim pečatom kakovosti

Razvoj kakovostnih vsebin z mednarodnim potencialom ostaja eden izmed osrednjih ciljev sklopa MEDIA. Leta 2024 sta si podporo za razvoj filmov zagotovili slovenski produkcijski hiši Staragara in Cvinger film.

Na razpis Razvoj skupine projektov se prijavljajo produkcijske hiše iz držav z različno stopnjo produkcijske zmogljivosti, pri čemer je bil projekt Staragare eden izmed le šestih izbranih iz držav z nižjo produkcijsko zmogljivostjo. Uspeh je res izjemen, saj se je Staragara uvrstila med prejemnike sredstev v doslej najzahtevnejši konkurenci – prijavljenih je bilo kar 208 projektov. Izbor Cvinger filma na razpisu Razvoj miniskupine projektov, namenjenem izključno producentom iz držav z nižjo avdiovizualno produkcijsko zmogljivostjo, potrjuje stabilno zastopanost Slovenije v tem segmentu.

Povezovanje in razvoj ustvarjalcev

Slovenske AV organizacije sooblikujejo evropski prostor, ki promovira kakovostne filme in krepi zmogljivost in povezovanje ustvarjalcev. Društvo slovenskega animiranega filma (DSAF) kot vodja evropskega usposabljanja CEE Animation Workshop in kot partner v dveh komplementarnih mednarodnih iniciativah pomembno prispeva k razvoju animacije v regiji Srednje in Vzhodne Evrope.

Slovenija na zemljevidu evropskih filmskih festivalov

Zavod Otok je s podporo EU izvedel jubilejno, 20. edicijo festivala Kino Otok – Isola Cinema, na mednarodni ravni pa je dejaven kot vodja mreže filmskih festivalov Young4Film. Okrepitev s svežimi pristopi in novim partnerjem iz Španije je mreži na razpisu v letu 2024 zagotovila nadaljnjo dvoletno podporo EU.

Društvo 2 koluta nadaljuje svoje večletne uspehe s podporo za promocijo sodobne svetovne in evropske avtorske animacije, s poudarkom na Srednji in Vzhodni Evropi. Poleg podpore za izvedbo 21. Animateke je društvo sofinancirano tudi za partnersko sodelovanje v mednarodni Mreži festivalov animiranega filma. Društvo Kraken je v 2024 prvič pridobilo podporo za izvedbo Festivala kratkega filma (FEKK) in ga tako umestilo med vidnejše evropske festivale, poleg tega pa je tudi del evropske festivalske mreže European Network of Film Discourse. Cankarjev dom je za 2024 prejel podporo kot partner Mreže festivalov Jadranske regije.

Več evropskih filmskih uspešnic za slovensko občinstvo

Eden največjih uspehov sklopa MEDIA je zagotavljanje kroženja evropskih filmov zunaj držav produkcije. Slovenske distribucijske hiše Blitz, Fivia in Demiurg so si na podlagi preteklih uspehov pri promociji evropskih filmov zagotovile sredstva za ponovne naložbe v promocijo in prikazovanje evropskih filmov domačemu občinstvu. Skupaj s podjetjem Cinemania so sodelovale tudi v promocijskih kampanjah v okviru sheme Filmi na poti, ki pod okriljem vodilnih evropskih prodajnih zastopnikov omogoča širši dostop do evropskih filmov po vsej celini.

Dostop do evropskih filmov pa ne bi bil mogoč brez prikazovalcev. Art kino mreža Slovenije je združenje kinematografov, ki po vsej Sloveniji skrbijo, da kakovostni in umetniški filmi pridejo do občinstva ter za filmsko vzgojo; povezuje 29 članov v 28 slovenskih krajih. Večina teh kinematografov (22) je hkrati članov Europa Cinemas, edine evropske mreže, namenjene spodbujanju prikazovanja evropskih filmov. Slovenski člani mreže Europa Cinemas so tudi v letu 2024 prejeli podporo za prikazovanje evropskih filmov in spremljajoče filmskovzgojne dejavnosti.

Kaj pa mladi, dostopnost in nova občinstva?

Ustvarjalna Evropa s podporo za razvoj občinstev in filmsko vzgojo močno spodbuja tudi družbeno angažirane projekte, ki s pomočjo filma naslavljajo širše relevantne teme in predvsem mlajša občinstva. Kinodvor, Knjižnica Šmarje pri Jelšah, ZRZ EPEKA in Notranjski regijski park so od leta 2023 spletli 22 partnerskih povezav v 16 državah prek večletnih pobud, ki so zaživele v letu 2024 ter povezujejo film z bolnišničnim okoljem, dostopnostjo, trajnostjo in celo igričarsko kulturo.

Medsektorski sklop: na presečišču medijev, kulture in tehnologije

Leto 2024 je za Slovenijo prineslo izjemne rezultate tudi v okviru Medsektorskega sklopa. Kar 5 slovenskih organizacij je bilo s 3 projekti uspešnih na izjemno selektivnih razpisih – Laboratorij za ustvarjalne inovacije in Novinarska partnerska sodelovanja. Sloveniji so tako zagotovile več kot 730.000 EUR podpore in vzpostavile kar 27 partnerskih povezav z 10 državami.

Med njimi je Beletrina Digital, inovativna multimedijska platforma Zavoda Beletrina, ki ponuja e-knjige in zvočne knjige, filme, podkaste ter novinarske prispevke. Projekt, ki povečuje dostopnost evropskih kulturnih vsebin, je bil uspešen na razpisu Laboratorij za ustvarjalne inovacije – kot eden od zgolj 10 podprtih evropskih projektov in edini iz Slovenije.

Na razpisu Novinarska partnerska sodelovanja je bila izbrana peščica projektov, vsega skupaj le šest. Med njimi imata kar dva slovenskega vodjo, kar potrjuje evropski domet in relevantnost domačih medijskih pobud. RTV Slovenija vodi projekt ENACT, katerega cilj je razvoj enostavno razumljivih avdiovizualnih novic za splet, radio in televizijo. Salomon kot vodja ter Večer mediji in Primorske novice kot partnerja pa sodelujejo pri projektu MEDEXCHANGE24 z namenom izboljšati uporabo, upravljanje in deljenje digitalnih vsebin med evropskimi mediji.

Neverjetne razsežnosti mednarodnega kulturnega povezovanja Slovenije

Slovenske organizacije, ki so bile lani podprte v okviru vseh sklopov Ustvarjalne Evrope (če pri Kulturi štejemo le platformi, ki jih vodita slovenski organizaciji, ne pa tudi tiste, v katerih so le kot člani), so spletle neverjetnih 240 mednarodnih partnerskih povezav v 35 državah! Največ povezav je vzpostavljenih s Španijo (17), Italijo in Srbijo (po 16), sledijo Hrvaška in Poljska (po 13) ter Belgija in Avstrija (po 10). V Ustvarjalni Evropi sicer trenutno sodeluje 40 evropskih držav in tokrat se Slovenija ni povezala zgolj s štirimi – Islandijo, Lihtenštajnom, Luksemburgom in Tunizijo. Ustvarjalna Evropa je tako izjemnega pomena za mednarodno kulturno povezovanje Slovenije.

Abecedni seznam prejemnikov podpore EU v letu 2024 (vodje in partnerji)

1. ARCTUR Računalniški inženiring d.o.o., Nova Gorica
2. Art kino mreža Slovenije (AKMS) – ni pravna oseba
3. Art Rebel 9 vizualne komunikacije d.o.o., Ljubljana
4. Asociacija, društvo nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture, Ljubljana
5. BLITZ d.o.o., Ljubljana
6. Cankarjev dom – LIFFe, Ljubljana
7. CINEMANIA idr. distributerji
8. Demiurg (Flakus Cvetka), Črni Vrh nad Idrijo
9. Društvo za uveljavljanje kratkega filma Kraken, Ljubljana
10. Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta, Ljubljana
11. Društvo za razvoj trajnostnega oblikovanja Trajna, Ljubljana
12. Društvo ZIZ, Maribor
13. DSAF – Društvo slovenskega animiranega filma, Ljubljana
14. Fakulteta za dizajn, Ljubljana
15. Festival Velenje
16. FIVIA d.o.o., Vojnik
17. Gornjesavski muzej Jesenice
18. ITD – Institut za transmedijski dizajn, Murska Sobota
19. Javni zavod mladi Zmaji – Center za kakovostno preživljanje prostega časa mladih, Ljubljana
20. KD IGLU – Improvizacijsko gledališče Ljubljana
21. Kreativno središče Center Rog, Ljubljana
22. KUD Mota – Muzej tranzitornih umetnosti, Ljubljana
23. Kulturno izobraževalno društvo Kibla, Maribor
24. Lutkovno gledališče Ljubljana
25. Lutkovno gledališče Maribor
26. Mariborska knjižnica
27. Mestna knjižnica Kranj
28. Mestna knjižnica Ljubljana
29. MIŠ, založništvo, trgovina in storitve d.o.o., Dob pri Domžalah
30. Muzej in galerije mesta Ljubljane
31. Pionirski dom – Center za kulturo mladih, Ljubljana
32. Prešernovo gledališče Kranj
33. Primorske novice d.o.o., Koper
34. Radiotelevizija Slovenija, Ljubljana
35. Salomon d.o.o., Celje
36. Shape d.o.o., Ljubljana
37. TiPovej!, Zavod za ustvarjalno družbo, Ljubljana
38. Univerza na Primorskem, Koper
39. Univerza v Ljubljani
40. Večer Mediji d.o.o., Maribor
41. Zavod Aspira, Trbovlje
42. Zavod Beletrina, Ljubljana
43. Zavod Bunker, Ljubljana
44. Zavod Carnica, Kranj
45. Zavod CVINGER FILM, Ljubljana
46. Zavod Iskriva, Škofja Loka
47. Zavod OTOK, Ljubljana
48. Zavod Projekt Atol, Ljubljana
49. Zavod RISA, Podgorje pri Slovenj Gradcu
50. Zavod STARA GARA, Ljubljana
51. Zavod VigeVageKnjige, Ljubljana
52. Zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje
53. Zavod za nove tehnologije in komunikacije INNOVATO, Ljubljana
54. Združenje EPEKA, socialno podjetje, Maribor
55. Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana

O ČLANKU

Pripravile Mateja Lazar, Sabina Briški Karlić in Nika Mušič, Motovila, december 2025.

Članek je izvorno nastal v okviru aktivnosti, ki jih zavod Motovila izvaja za projekt »Razvoj in nadgradnja informacijskih portalov Ministrstva za kulturo za prehod na platformo e-Kultura«, in je v angleščini objavljen na portalu Culture.si. Projekt se izvaja na podlagi konzorcijske pogodbe za izvedbo javnega naročila, sklenjene med Društvom Ljudmila (vodja) in zavodom Motovila (partner), ter krovne pogodbe, ki jo je Društvo Ljudmila kot krovni izvajalec sklenilo z Ministrstvom za kulturo RS.